2016 Mednarodna konferenca o reševanju etničnih in verskih konfliktov ter izgradnji miru

3. konferenca o reševanju etničnih in verskih konfliktov ter izgradnji miru

Sinopsis konference

ICERM verjame, da konflikti, ki vključujejo vero, ustvarjajo izjemna okolja, kjer se pojavljajo edinstvene ovire (omejitve) in strategije reševanja (priložnosti). Ne glede na to, ali vera obstaja kot vir konflikta, lahko vkoreninjeni kulturni etos, skupne vrednote in vzajemna verska prepričanja bistveno vplivajo na proces in izid reševanja konflikta.

Letna mednarodna konferenca o reševanju etničnih in verskih konfliktov ter vzpostavljanju miru 2016 se opira na različne študije primerov, izsledke raziskav in pridobljena praktična spoznanja, namenjena raziskovanju in spodbujanju skupnih vrednot v abrahamskih verskih tradicijah — Judaizem, krščanstvo in islam. Konferenca naj bi služila kot proaktivna platforma za nadaljnjo razpravo in širjenje informacij o pozitivnih, prosocialnih vlogah, ki so jih verski voditelji in akterji s skupnimi abrahamskimi tradicijami in vrednotami igrali v preteklosti in jih še vedno igrajo pri krepitvi družbene kohezije, mirno reševanje sporov, medverski dialog in razumevanje ter postopek mediacije. Konferenca bo poudarila, kako skupne vrednote v Judaizem, krščanstvo in islam bi lahko uporabili za spodbujanje kulture miru, krepitev procesov in rezultatov mediacije in dialoga ter izobraževanje mediatorjev verskih in etnopolitičnih konfliktov ter oblikovalcev politik in drugih državnih in nedržavnih akterjev, ki si prizadevajo za zmanjšanje nasilja in reševanje konfliktov.

Potrebe, težave in priložnosti

Tema in dejavnosti konference 2016 zelo potrebujejo skupnost za reševanje konfliktov, verske skupine, oblikovalci politik in splošna javnost, še posebej v tem času, ko so medijski naslovi nasičeni z negativnimi pogledi na vero in vpliv verskega ekstremizma ter terorizem na nacionalno varnost in mirno sožitje. Ta konferenca bo služila kot pravočasna platforma za predstavitev obsega, v katerem verski voditelji in verski akterji iz abrahamskih verskih tradicij —Judaizem, krščanstvo in islam – sodelovati pri spodbujanju kulture miru v svetu. Ker je vloga vere v konfliktih znotraj in med državami še vedno prisotna in se v nekaterih primerih celo povečuje, so mediatorji in posredniki zadolženi, da ponovno ocenijo, kako se lahko religija uporabi za boj proti temu trendu, da bi tako obravnavali konflikt in pozitivno vplivali na celoten proces reševanja konfliktov. Ker je temeljna predpostavka te konference, da abrahamske verske tradicije - Judaizem, krščanstvo in islam – imajo edinstveno moč in skupne vrednote, ki bi jih lahko uporabili za spodbujanje miru, je nujno, da skupnost za reševanje konfliktov nameni znatna raziskovalna sredstva za razumevanje obsega, do katerega lahko te religije in verski akterji pozitivno vplivajo na strategije, procese in rezultate reševanja konfliktov. . Konferenca upa, da bo ustvarila uravnotežen model reševanja konfliktov, ki ga bo mogoče ponoviti za etno-verske konflikte po vsem svetu.

Glavni cilji

  • Preučite in razkrijte vkoreninjen kulturni etos, skupne vrednote in skupna verska prepričanja v judovstvu, krščanstvu in islamu.
  • Udeležencem iz abrahamskih verskih tradicij ponudite priložnost, da razkrijejo vrednote miru v svojih religijah in pojasnijo, kako doživljajo sveto.
  • Raziskovati, spodbujati in razširjati informacije o skupnih vrednotah v abrahamskih verskih tradicijah.
  • Ustvarite proaktivno platformo za nadaljnjo razpravo in širjenje informacij o pozitivnih, prosocialnih vlogah, ki so jih verski voditelji in verski akterji s skupno abrahamsko tradicijo in vrednotami igrali v preteklosti in jih še vedno igrajo pri krepitvi socialne kohezije, mirnem reševanju sporov , medverski dialog in razumevanje ter postopek mediacije.
  • Označite, kako so skupne vrednote v Judaizem, krščanstvo in islam bi lahko uporabili za spodbujanje kulture miru, krepitev procesov in rezultatov mediacije in dialoga ter izobraževanje mediatorjev verskih in etnopolitičnih konfliktov ter oblikovalcev politik in drugih državnih in nedržavnih akterjev, ki si prizadevajo za zmanjšanje nasilja in reševanje konfliktov.
  • Identificirati priložnosti za vključitev in uporabo skupnih verskih vrednot v procesih mediacije konfliktov z verskimi komponentami.
  • Raziščite in artikulirajte edinstvene značilnosti in vire, ki jih judovstvo, krščanstvo in islam prinašajo v proces vzpostavljanja miru.
  • Zagotovite proaktivno platformo, iz katere bi se lahko razvile in uspevale nadaljnje raziskave različnih vlog, ki jih lahko igrajo religija in verski akterji pri reševanju konfliktov.
  • Pomagajte udeležencem in širši javnosti najti nepredvidene skupne točke v judovstvu, krščanstvu in islamu.
  • Razvijte komunikacijske linije med in med sovražnimi stranmi.
  • Spodbujati mirno sožitje, medverski dialog in skupno sodelovanje.

Tematska področja

Prispevki za predstavitev in dejavnosti na letni konferenci 2016 se bodo osredotočali na naslednja štiri (4) tematska področja.

  • Medverski dialog: Vključevanje v verski in medverski dialog lahko poveča razumevanje in poveča občutljivost za druge.
  • Skupne verske vrednote: Verske vrednote je mogoče uvesti, da bi strankam pomagali najti nepredvidene skupne točke.
  • Verska besedila: Verska besedila je mogoče uporabiti za raziskovanje skupnih vrednot in tradicij.
  • Verski voditelji in verski akterji: Verski voditelji in na veri temelječi akterji so v edinstvenem položaju za gradnjo odnosov, ki bi lahko razvili zaupanje med strankami. S spodbujanjem dialoga in omogočanjem skupnega sodelovanja imajo verski akterji močan potencial, da vplivajo na proces izgradnje miru (Maregere, 2011, citirano v Hurst, 2014).

Dejavnosti in struktura

  • Predstavitve – Osrednji govori, ugledni govori (vpogledi strokovnjakov) in panelne razprave – vabljeni govorniki in avtorji sprejetih prispevkov.
  • Gledališke in dramske predstavitve – Izvedbe muzikalov/koncertov, predstav in koreografske predstavitve.
  • Poezija in debata – Dijaško tekmovanje v recitiranju pesmi in debatno tekmovanje.
  • »Molite za mir« – »Molitev za mir« je večverska, večetnična in globalna mirovna molitev, ki jo je nedavno sprožil ICERM kot sestavni del svojega poslanstva in dela ter kot način za pomoč pri ponovni vzpostavitvi miru na zemlji. Letna mednarodna konferenca 2016 bo uporabljena za zaključek letne mednarodne konference z molitvijo za mir, ki jo bodo sooblikovali verski voditelji judovstva, krščanstva in islama, prisotni na konferenci.
  • Podelitvena večerja – Kot redno prakso ICERM vsako leto podeli častne nagrade nominiranim in izbranim posameznikom, skupinam in/ali organizacijam kot priznanje za njihove izredne dosežke na področjih, povezanih s poslanstvom organizacije in temo letne konference.

Predvideni rezultati in merila za uspeh

Rezultati/vpliv:

  • Uravnotežen model reševanja konfliktov bo ustvarjen in bo upošteval vloge verskih voditeljev in verskih akterjev ter vključeval in uporabljal skupne vrednote v abrahamskih verskih tradicijah pri mirnem reševanju etno-verskih konfliktov.
  • Medsebojno razumevanje se je povečalo; povečana občutljivost za druge; skupne dejavnosti & sodelovanja negovatied; ter spremenila vrsto in kakovost odnosa med udeleženci in ciljno publiko.
  • Objava zbornika konference v Journal of Living Together, da zagotovi vire in podpre delo raziskovalcev, oblikovalcev politik in strokovnjakov za reševanje konfliktov.
  • Digitalna video dokumentacija izbranih vidikov konference za prihodnjo produkcijo dokumentarnega filma.
  • Ustanovitev pokonferenčnih delovnih skupin pod okriljem gibanja ICERM Living Together Movement.

Merili bomo spremembe odnosa in povečano znanje s testi pred in po seji ter konferenčnimi ocenami. Procesne cilje bomo merili z zbiranjem podatkov re: št. sodelujoči; zastopane skupine – število in vrsta –, dokončanje pokonferenčnih dejavnosti in doseganje spodnjih meril uspešnosti, ki vodijo do uspeha.

Merila uspešnosti:

  • Potrdite predstavitelje
  • Registrirajte 400 oseb
  • Potrdite financerje in sponzorje
  • Opravi konferenco
  • Objavi ugotovitve

Predlagani časovni okvir za dejavnosti

  • Načrtovanje se začne po letni konferenci 2015 do 19. oktobra 2015.
  • Odbor konference 2016 imenovan do 18. novembra 2015.
  • Odbor se sestaja mesečno od decembra 2015.
  • Program in aktivnosti, razviti do 18. februarja 2016.
  • Promocija in trženje se začneta 18. februarja 2016.
  • Razpis za prispevke objavljen do 1. oktobra 2015.
  • Rok za oddajo povzetkov podaljšan do 31. avgusta 2016.
  • Izbrani prispevki za predstavitev prijavljeni do 9. septembra 2016.
  • Predavatelji raziskav, delavnic in plenarnih sej potrjeni do 15. septembra 2016.
  • Rok za oddajo celotnega prispevka: 30. september 2016.
  • Prijave – predkonferenca zaključena do 30. septembra 2016.
  • Izvedite konferenco 2016: »En Bog v treh verah:…« 2. in 3. novembra 2016.
  • Uredite videoposnetke konference in jih objavite do 18. decembra 2016.
  • Urejen zbornik konference in publikacija po konferenci – posebna številka revije Living Together, objavljena do 18. januarja 2017.

Prenesite program konference

Mednarodna konferenca 2016 o reševanju etničnih in verskih konfliktov ter izgradnji miru je potekala v New Yorku, ZDA, 2. in 3. novembra 2016. Tema: En Bog v treh verah: raziskovanje skupnih vrednot v abrahamskih verskih tradicijah – judovstvo, krščanstvo in islam .
Nekateri udeleženci konference ICERM 2016
Nekateri udeleženci konference ICERM 2016

Udeleženci konference

2. in 3. novembra 2016 se je v New Yorku na 15.rd Letna mednarodna konferenca o reševanju etničnih in verskih konfliktov in izgradnji miru ter dogodek Pray for Peace – večverska, večetnična in večnacionalna molitev za globalni mir. Na tej konferenci so strokovnjaki s področja analize in reševanja konfliktov ter udeleženci natančno in kritično preučili skupne vrednote znotraj abrahamske verske tradicije – judovstva, krščanstva in islama. Konferenca je služila kot proaktivna platforma za stalno razpravo in širjenje informacij o pozitivnih, prosocialnih vlogah, ki so jih te skupne vrednote imele v preteklosti in jih še vedno igrajo pri krepitvi socialne kohezije, mirnem reševanju sporov, medverskem dialogu in razumevanju, in postopek mediacije. Na konferenci so govorci in panelisti poudarili, kako bi lahko skupne vrednote v judovstvu, krščanstvu in islamu uporabili za spodbujanje kulture miru, izboljšanje procesov in rezultatov mediacije in dialoga ter izobraževanje mediatorjev verskih in etnopolitičnih konfliktov. kot oblikovalci politik ter drugi državni in nedržavni akterji, ki si prizadevajo za zmanjšanje nasilja in reševanje konfliktov. V čast nam je, da lahko z vami delimo foto album 3rd letna mednarodna konferenca. Te fotografije razkrivajo pomembne poudarke konference in dogodka molitve za mir.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)

Povezani članki

Spreobrnitev v islam in etnični nacionalizem v Maleziji

Ta članek je del večjega raziskovalnega projekta, ki se osredotoča na vzpon etničnega malajskega nacionalizma in nadvlade v Maleziji. Medtem ko je porast etničnega malajskega nacionalizma mogoče pripisati različnim dejavnikom, se ta članek posebej osredotoča na zakon o spreobrnjenju v islam v Maleziji in na to, ali je okrepil občutek etnične malajske nadvlade ali ne. Malezija je večetnična in večverska država, ki se je leta 1957 osamosvojila od Britancev. Malajci, ki so največja etnična skupina, so vero islam vedno obravnavali kot del svoje identitete, kar jih ločuje od drugih etničnih skupin, ki so bile pripeljane v državo med britansko kolonialno vladavino. Medtem ko je islam uradna vera, ustava dovoljuje, da druge vere mirno izvajajo Malezijci, ki niso Malajci, in sicer etnični Kitajci in Indijci. Vendar pa islamski zakon, ki ureja muslimanske poroke v Maleziji, določa, da se morajo nemuslimani spreobrniti v islam, če se želijo poročiti z muslimani. V tem prispevku trdim, da je bil zakon o spreobrnitvi v islam uporabljen kot orodje za krepitev čustev etničnega malajskega nacionalizma v Maleziji. Preliminarni podatki so bili zbrani na podlagi intervjujev z malajskimi muslimani, ki so poročeni z Nemalejkami. Rezultati so pokazali, da večina malajskih intervjuvancev meni, da je spreobrnitev v islam nujna, kot to zahtevata islamska vera in državni zakon. Poleg tega tudi ne vidijo razloga, zakaj bi Ne-Malajci nasprotovali spreobrnitvi v islam, saj bodo otroci po poroki samodejno obravnavani kot Malajci v skladu z ustavo, ki prav tako vključuje status in privilegije. Stališča Nemalajcev, ki so se spreobrnili v islam, so temeljila na sekundarnih intervjujih, ki so jih opravili drugi učenjaki. Ker je biti musliman povezan s tem, da ste Malajci, se mnogi Ne-Malajci, ki so se spreobrnili, počutijo oropane občutka verske in etnične identitete ter čutijo pritisk, da sprejmejo etnično malajsko kulturo. Medtem ko je sprememba zakona o spreobrnjenju lahko težavna, bi lahko bil odprt medverski dialog v šolah in javnih sektorjih prvi korak za reševanje tega problema.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)