Ukvarjanje z zgodovino in kolektivnim spominom pri reševanju konfliktov
Ukvarjanje z zgodovino in kolektivnim spominom pri reševanju konfliktov na radiu ICERM, predvajano v soboto, 25. junija 2016 ob 2. uri po vzhodnem času (New York).
Intervju/razprava se osredotoča na "kako ravnati z zgodovino in kolektivnim spominom pri reševanju konfliktov."
Po izkušnji grozljivega ali travmatičnega dogodka, kot so "štirje usklajeni teroristični napadi, ki so se zgodili v Združenih državah Amerike zjutraj 11. septembra 2001, v katerih je bilo ubitih skoraj 3,000 ljudi iz 93 držav in na tisoče ljudi ranjenih," spletna stran spomina na 9. september; ali genocid v Ruandi leta 11, ko so skrajni Hutuji v obdobju sto dni ubili približno osemsto tisoč do milijon Tutsijev in zmernih Hutujev, poleg ocenjenih sto tisoč do dvesto petdeset tisoč žensk, ki so bile med tem posiljene ti trije meseci genocida, pa tudi na tisoče ljudi, ki so bili ranjeni, in milijoni beguncev so bili prisiljeni zbežati, plus neizmerljiva izguba premoženja in psihološke travme ter zdravstvene krize glede na Oddelek za javno obveščanje Združenih narodov, Outreach Program na Genocid v Ruandi in Združeni narodi; ali pokoli Biafrancev v Nigeriji v letih 1994–1966 pred in med vojno Nigerija-Biafra, triletno krvavo vojno, ki je v grobove poslala več kot milijon ljudi, poleg milijonov umrlih civilistov, vključno z otroki in ženskami od lakote med vojno; po pojavu travmatičnih dogodkov, kot so ti, se oblikovalci politike običajno odločijo, ali bodo povedali in posredovali zgodbo o tem, kaj se je zgodilo.
V primeru 9. septembra obstaja soglasje, da bi morali o 11. septembru poučevati v učilnicah v ZDA. Vendar se postavlja vprašanje: kakšna pripoved ali zgodba o tem, kaj se je zgodilo, se prenaša študentom? In kako se ta pripoved poučuje v ameriških šolah?
V primeru genocida v Ruandi skuša izobraževalna politika ruandske vlade po genocidu, ki jo vodi Paul Kagame, »odpraviti razvrščanje učencev in učiteljev glede na pripadnost Hutu, Tutsi ali Twa,« v skladu s poročilom, ki ga vodi UNESCO, » Nikoli več: Rekonstrukcija izobraževanja v Ruandi Anna Obura. Poleg tega vlada Paula Kagameja okleva dovoliti poučevanje zgodovine ruandskega genocida v šolah.
Podobno se mnogi Nigerijci, ki so bili rojeni po vojni Nigerija-Biafra, zlasti tisti iz jugovzhodnega dela Nigerije, biafrske dežele, sprašujejo, zakaj se v šoli niso učili zgodovine vojne Nigerije in Biafre? Zakaj je bila zgodba o nigerijsko-biafrski vojni skrita javnosti, šolskemu kurikulumu?
Če pristopimo k tej temi z vidika vzgoje za mir, se intervju osredotoča na najpomembnejše teme v knjigi dr. Duckwortha, Poučevanje o terorju: 9. september in kolektivni spomin v ameriških učilnicah, in uporablja pridobljene izkušnje v mednarodnem kontekstu – zlasti pri izobraževalni rekonstrukciji po genocidu v Ruandi po letu 1994 in nigerijski politiki pozabe v zvezi z nigerijsko državljansko vojno (znano tudi kot vojna Nigerija-Biafra).
Poučevanje in raziskovanje dr. Duckwortha se osredotoča na preoblikovanje družbenih, kulturnih, političnih in gospodarskih vzrokov za vojno in nasilje. Redno predava in izvaja delavnice o zgodovinskem spominu, mirovni vzgoji, reševanju konfliktov in kvalitativnih raziskovalnih metodah.
Med njenimi nedavnimi publikacijami so Reševanje konfliktov in štipendija za sodelovanjein Poučevanje o terorju: 9. september in kolektivni spomin v ameriških učilnicah, ki analizira pripoved današnjih študentov o 9. septembru in posledice tega za svetovni mir in konflikte.
Dr. Duckworth je trenutno glavni urednik Revija za študije miru in konfliktov.
