Na poti k doseganju etno-verskega miroljubnega sožitja v Nigeriji
Minimalizem
V političnih in medijskih diskurzih prevladuje zastrupljena retorika verskega fundamentalizma, zlasti med tremi abrahamskimi verami islama, krščanstva in judovstva. Ta prevladujoči diskurz napajata tako namišljena kot resnična teza o civilizacijskem spopadu, ki jo je v poznih devetdesetih letih promoviral Samuel Huntington.
Ta članek sprejme pristop vzročne analize pri preučevanju etno-verskih konfliktov v Nigeriji, nato pa se obrne na ta prevladujoči diskurz, da zagovarja soodvisno perspektivo, ki vidi, da tri abrahamske vere sodelujejo v različnih kontekstih, da sodelujejo in ponujajo rešitve socialne, politične, gospodarske in kulturne probleme znotraj lokalnega konteksta različnih držav. Zato namesto sovraštva polnega antagonističnega diskurza o večvrednosti in prevladi prispevek zagovarja pristop, ki premika meje miroljubnega sobivanja na povsem novo raven.
Predstavitev
V preteklih letih do danes so številni muslimani po vsem svetu z nostalgijo opazovali trende sodobne razprave v Ameriki, Evropi, Afriki in Nigeriji, zlasti o islamu in muslimanih, ter kako je ta razprava potekala predvsem s senzacionalnim novinarstvom in ideološkim napadom. Zato bo premalo reči, da je islam v ospredju sodobnega diskurza in da ga mnogi v razvitem svetu na žalost ne razumejo (Watt, 2013).
Omembe vredno je omeniti, da islam že od nekdaj v nedvoumnem jeziku časti, spoštuje in šteje za sveto človeško življenje. V skladu s Kur'anom 5:32 Allah pravi: »...Za Izraelove sinove smo odredili, da bo tisti, ki ubije dušo, razen če je (v kazen) za umor ali širjenje zla na zemlji, kot da je pobil vse človeštvo; in tisti, ki reši življenje, bo tako, kot da je dal življenje vsemu človeštvu ...« (Ali, 2012).
Prvi del v tem dokumentu ponuja kritično analizo različnih etno-verskih konfliktov v Nigeriji. Drugi del prispevka obravnava povezavo med krščanstvom in islamom. Obravnavanih je tudi nekaj temeljnih ključnih tem in zgodovinskih okolij, ki vplivajo na muslimane in nemuslimane. In tretji del zaključuje razpravo s povzetkom in priporočili.
Etno-verski konflikti v Nigeriji
Nigerija je večetnična, večkulturna in večverska nacionalna država z več kot štiristo etničnimi narodnostmi, ki so povezane s številnimi verskimi skupnostmi (Aghemelo & Osumah, 2009). Od leta 1920 je Nigerija doživela precej etno-verskih konfliktov v severnih in južnih regijah, tako da so načrt za njeno neodvisnost zaznamovali konflikti z uporabo nevarnega orožja, kot so pištole, puščice, loki in mačete, in na koncu privedli do v državljanski vojni od 1967 do 1970 (Best & Kemedi, 2005). V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Nigerijo (zlasti državo Kano) prizadel znotrajmuslimanski konflikt Maitatsine, ki ga je orkestriral kamerunski klerik, ki je ubil, pohabil in uničil lastnino, vredno več kot milijone nair.
Muslimani so bili največje žrtve napada, čeprav je bilo prizadetih tudi nekaj nemuslimanov (Tamuno, 1993). Skupina Maitatsine je svoje opustošenje razširila na druge države, kot so Rigassa/Kaduna in Maiduguri/Bulumkutu leta 1982, Jimeta/Yola in Gombe leta 1984, krize Zango Kataf v državi Kaduna leta 1992 in Funtua leta 1993 (Best, 2001). Ideološka nagnjenost skupine je bila popolnoma zunaj glavnega toka islamskih naukov in kdor koli je nasprotoval naukom skupine, je postal predmet napada in ubijanja.
Leta 1987 je prišlo do izbruha medverskih in etničnih konfliktov na severu, kot so krize Kafanchan, Kaduna in Zaria med kristjani in muslimani v Kaduni (Kukah, 1993). Nekateri od slonokoščenih stolpov so med letoma 1988 in 1994 postali tudi prizorišče nasilja med muslimanskimi in krščanskimi študenti, kot so Bayero University Kano (BUK), Ahmadu Bello University (ABU) Zaria in University of Sokoto (Kukah, 1993). Etno-verski konflikti se v devetdesetih letih 1990. stoletja niso zmanjšali, ampak so se poglobili, zlasti v regiji srednjega pasu, kot so konflikti med Sayawa-Hausa in Fulani na območju lokalne uprave Tafawa Balewa v državi Bauchi; skupnosti Tiv in Jukun v državi Taraba (Otite & Albert, 1999) ter med Basso in Egburo v državi Nasarawa (Best, 2004).
Jugozahodna regija ni bila popolnoma izolirana od spopadov. Leta 1993 je prišlo do nasilnih nemirov, ki jih je sprožila razveljavitev volitev 12. junija 1993, na katerih je zmagal pokojni Moshood Abiola, njegovi sorodniki pa so razveljavitev razumeli kot sodno zmoto in zanikanje, da bi upravljali državo. To je privedlo do nasilnega spopada med varnostnimi agencijami zvezne vlade Nigerije in člani Ljudskega kongresa O'dua (OPC), ki zastopajo sorodnike Yorube (Best & Kemedi, 2005). Podoben konflikt se je kasneje razširil na jug-jug in jugovzhod Nigerije. Na primer, Egbesu Boys (EB) v južni in južni Nigeriji so zgodovinsko nastali kot kulturna in verska skupina Ijaw, kasneje pa so postali milica, ki je napadala vladne objekte. Trdili so, da je njihovo dejanje temeljilo na raziskovanju in izkoriščanju naftnih virov v tej regiji s strani nigerijske države in nekaterih multinacionalnih korporacij kot travestija pravičnosti v delti Nigra z izključitvijo večine domorodcev. Zaradi grdega položaja so med drugim nastale milice, kot so Gibanje za osvoboditev delte Nigra (MEND), Ljudske prostovoljne sile delte Nigra (NDPVF) in Vigilante delte Nigra (NDV).
Situacija ni bila drugačna na jugovzhodu, kjer so delovali Bakassi Boys (BB). BB je bil ustanovljen kot nadzorna skupina z edinim ciljem zaščititi in zagotoviti varnost poslovnežem Igbo in njihovim strankam pred nenehnimi napadi oboroženih roparjev zaradi nezmožnosti nigerijske policije, da bi izpolnila svojo odgovornost (HRW & CLEEN, 2002). :10). Spet od leta 2001 do 2004 v zvezni državi Plateau, dotlej miroljubna država, je imela svoj grenak delež etno-verskih konfliktov med večinoma muslimani Fulani-Wase, ki so pastirji živine, in milicami Taroh-Gamai, ki so pretežno kristjani in privrženci afriških tradicionalnih religij. Kar se je sprva začelo kot spopadi med domorodci in naseljenci, je pozneje kulminiralo v verski konflikt, ko so politiki izkoristili situacijo za poravnavo računov in pridobili premoč nad domnevnimi političnimi tekmeci (Global IDP Project, 2004). Kratek vpogled v zgodovino etno-verskih kriz v Nigeriji je pokazatelj dejstva, da je imela kriza v Nigeriji tako versko kot etnično obarvanost v nasprotju z zaznanim enobarvnim vtisom verske razsežnosti.
Povezava med krščanstvom in islamom
Kristjani-muslimani: Privrženci Abrahamove vere monoteizma (TAUHID)
Tako krščanstvo kot islam imata svoje korenine v univerzalnem sporočilu monoteizma, ki ga je prerok Ibrahim (Abraham) mir z njim (mir z njim) pridigal človeštvu v svojem času. Človeštvo je povabil k edinemu pravemu Bogu in k osvoboditvi človeštva iz hlapčevstva človeka človeku; na služenje človeka Vsemogočnemu Bogu.
Najbolj čaščeni Alahov prerok Isa (Jezus Kristus) (pboh) je sledil isti poti, kot poroča Nova mednarodna različica (NIV) Svetega pisma, Janez 17:3 »To pa je večno življenje: da te spoznajo, edinega pravega Boga in Jezusa Kristusa, ki si ga poslal.« V drugem delu NIV Svetega pisma Marko 12:32 pravi: »Dobro rečeno, učitelj,« je moški odgovoril. »Prav imate, ko pravite, da je Bog eden in da ni drugega razen njega« (Bible Study Tools, 2014).
Poslanec Mohamed (mir in blagoslov) je prav tako sledil istemu univerzalnemu sporočilu z odločnostjo, odpornostjo in spodobnostjo, ki je primerno zajeta v Veličastnem Koranu 112:1-4: »Reci: On je Allah Eden in Edini; Allah, ki ne potrebuje nikogar in katerega vsi potrebujejo; On ne rodi in ni bil rojen. In nihče ni primerljiv z njim« (Ali, 2012).
Skupna beseda med muslimani in kristjani
Ne glede na to, ali gre za islam ali krščanstvo, je obema stranema skupno to, da so pripadniki obeh veroizpovedi ljudje in jih usoda povezuje tudi kot Nigerijce. Pripadniki obeh religij ljubijo svojo državo in Boga. Poleg tega so Nigerijci zelo gostoljubni in ljubeči ljudje. Radi živijo v miru drug z drugim in z drugimi ljudmi na svetu. V zadnjem času je bilo ugotovljeno, da sta nekatera od močnih orodij, ki jih nepridipravi uporabljajo za povzročanje nezadovoljstva, sovraštva, neenotnosti in plemenskih vojn, etnična pripadnost in vera. Odvisno od tega, kateri strani delitve nekdo pripada, je vedno nagnjenost ene strani, da ima prednost proti drugi. Toda Vsemogočni Allah v Kur'anu 3:64 opominja vse in vsakogar, naj »Reci: O ljudje knjige! Dogovorite se med nami in vami: da ne častimo nikogar razen Boga; med nami postaviti druge gospode in pokrovitelje razen Boga.« Če se potem obrnejo nazaj, rečete: »Bodite priče, da se (vsaj) klanjamo Božji volji«, da bi dosegli skupno besedo, da bi premaknili svet naprej (Ali, 2012).
Kot muslimani svojim krščanskim bratom naročamo, naj resnično prepoznajo naše razlike in jih cenijo. Pomembno je, da se moramo bolj osredotočiti na področja, kjer se strinjamo. Sodelovati bi morali, da bi okrepili naše skupne vezi in oblikovali mehanizem, ki nam bo omogočil, da vzajemno cenimo področja nestrinjanja z medsebojnim spoštovanjem. Kot muslimani verjamemo v vse pretekle preroke in Allahove poslance brez kakršne koli diskriminacije med katerim koli od njih. In glede tega Allah zapoveduje v Kur'anu 2:285: »Reci: 'Mi verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam in kar je bilo razodeto Abrahamu in Izmaelu ter Izaku in Jakobu in njegovim potomcem, in nauke, ki Allah je dal Mojzesu in Jezusu ter drugim prerokom. Med njimi ne delamo razlik; in podrejamo se mu« (Ali, 2012).
Enotnost v raznolikosti
Vsi ljudje smo stvaritev Vsemogočnega Boga od Adama (mir z njim) do sedanjih in prihodnjih generacij. Razlike v naših barvah, geografskih legah, jezikih, verah in kulturi med drugim so manifestacije dinamike človeške rase, kot je omenjeno v Kur'anu 30:22, tako da »… Njegovih znamenj je stvarjenje nebes in zemlje in raznolikost vaših jezikov in barv. V tem so res znamenja za modre« (Ali, 2012). Na primer, Koran 33:59 pravi, da je del verske obveznosti muslimank, da v javnosti nosijo hidžab, tako da »… jih je mogoče prepoznati in ne nadlegovati …« (Ali, 2012). Medtem ko se od muslimanskih moških pričakuje, da bodo ohranili svoj moški spol, da bodo imeli brado in si strigli brke, da bi se razlikovali od nemuslimanov; slednji lahko svobodno sprejmejo svoj način oblačenja in identitete, ne da bi pri tem posegali v pravice drugih. Te razlike so namenjene temu, da se človeštvo med seboj prepozna in predvsem uresniči pravo bistvo svojega stvarstva.
Poslanec Muhammad, as, je rekel: »Kdorkoli se bori pod zastavo v podporo partizanski stvari ali kot odgovor na poziv partizanske stvari ali za pomoč partizanski stvari in je nato ubit, je njegova smrt smrt za stvar nevednost« (Robson, 1981). Da bi poudarili pomembnost zgoraj omenjene izjave, je treba omeniti svetopisemsko besedilo Korana, kjer Bog opominja človeštvo, da so vsi potomci istega očeta in matere. Bog, Najvzvišenejši, jedrnato povzema enotnost človeštva v Koranu 49:13 v tej perspektivi: »O človeštvo! Vse smo vas ustvarili iz moškega in ženske in vas naredili v narode in plemena, da se boste med seboj poznali. Resnično je najplemenitejši med vami v Allahovih očeh najbolj bogaboječ. Zagotovo je Allah vsevedni, vsevedni« (Ali, 2012).
Ne bo popolnoma napačno omeniti, da muslimani v južni Nigeriji niso bili deležni poštene obravnave svojih kolegov, zlasti tistih v vladah in organiziranem zasebnem sektorju. Na jugu je bilo več primerov nadlegovanja, nadlegovanja, provokacije in viktimizacije muslimanov. Bilo je na primer primerov, ko so bili številni muslimani sarkastično označeni v vladnih uradih, šolah, na tržnicah, na ulicah in soseskah kot "ajatola", "OIC", "Osama bin Laden", "maitatsine", "šeriat" in nedavno "Boko Haram". Pomembno je omeniti, da je elastičnost potrpežljivosti, prilagajanja in strpnosti, ki jo muslimani v južni Nigeriji kažejo kljub nevšečnostim, s katerimi se srečujejo, ključnega pomena za relativno mirno sožitje, ki ga uživa južna Nigerija.
Kakor koli že, naša odgovornost je, da skupaj zaščitimo in varujemo svoj obstoj. Pri tem se moramo izogibati ekstremizmu; bodite previdni s prepoznavanjem naših verskih razlik; pokazati visoko stopnjo razumevanja in spoštovanja drug do drugega, tako da imajo vsi in vsi enake možnosti, tako da lahko Nigerijci živijo v miru drug z drugim, ne glede na njihovo plemensko in versko pripadnost.
Mirno sobivanje
V nobeni od kriznih skupnosti ne more biti smiselnega razvoja in rasti. Nigerija kot narod doživlja grozljivo izkušnjo v rokah članov skupine Boko Haram. Grožnja te skupine je naredila strašno škodo psihi Nigerijcev. Škodljivih učinkov podlih dejavnosti skupine na družbeno-politične in gospodarske sektorje države ni mogoče količinsko opredeliti v smislu izgub.
Količine nedolžnih življenj in premoženja, ki sta jih izgubili obe strani (tj. muslimani in kristjani) zaradi nečednih in brezbožnih dejavnosti te skupine, ni mogoče opravičiti (Odere, 2014). To ni samo bogoskrunstvo, ampak milo rečeno nečloveško. Medtem ko so izjemna prizadevanja zvezne vlade Nigerije cenjena pri njenem prizadevanju, da bi našla trajno rešitev za varnostne izzive v državi, bi morala podvojiti svoja prizadevanja in uporabiti vsa sredstva, vključno, a ne omejeno na, vključitev skupine v smiseln dialog kot je zajeto v Koranu 8:61 »Če se nagibajo k miru, nagni k njemu tudi tebe in zaupaj v Allaha. Zagotovo je vseslišen, vsevedoč,« da bi v kali zatrel val sedanjega upora (Ali, 2012).
Priporočila
Varstvo verske svobode
Eden opaža, da so ustavne določbe o svobodi bogoslužja, verskega izražanja in obveznosti, kot so zasidrane v členu 38 (1) in (2) ustave Zvezne republike Nigerije iz leta 1999, šibke. Zato je treba spodbujati pristop k zaščiti verske svobode v Nigeriji, ki temelji na človekovih pravicah (Poročilo ameriškega ministrstva za zunanje zadeve, 2014). Večina napetosti, konfliktov in posledičnih požarov na jugozahodu, jugu in jugovzhodu med kristjani in muslimani v Nigeriji je posledica očitne zlorabe temeljnih individualnih in skupinskih pravic muslimanov v tem delu države. Krize na severozahodu, severovzhodu in severovzhodu pripisujejo tudi očitnemu kršenju pravic kristjanov v tem delu države.
Spodbujanje verske strpnosti in sprejemanja nasprotnih pogledov
V Nigeriji je nestrpnost pripadnikov glavnih svetovnih religij do nasprotnih pogledov razgrela politiko in povzročila napetosti (Salawu, 2010). Verski in skupnostni voditelji naj pridigajo in spodbujajo etno-versko strpnost in prilagajanje nasprotujočih si pogledov kot del mehanizmov poglabljanja miroljubnega sožitja in harmonije v državi.
Izboljšanje razvoja človeškega kapitala Nigerijcev
Nevednost je eden od virov, ki je povzročil skrajno revščino sredi obilnih naravnih virov. Skupaj z naraščajočo visoko stopnjo brezposelnosti mladih se stopnja nevednosti poglablja. Zaradi nenehnega zapiranja šol v Nigeriji je izobraževalni sistem v komi; s čimer nigerijskim študentom onemogočajo možnost pridobitve trdnega znanja, moralnega preporoda in visoke stopnje discipline, zlasti o različnih metodah mirnega reševanja sporov ali konfliktov (Osaretin, 2013). Zato obstaja potreba, da se vlada in organizirani zasebni sektor dopolnjujeta z izboljšanjem razvoja človeškega kapitala Nigerijcev, zlasti mladih in žensk. To je a sine qua non za doseganje napredne, pravične in miroljubne družbe.
Širjenje sporočila pristnega prijateljstva in iskrene ljubezni
Razpihovanje sovraštva v imenu verske prakse v verskih organizacijah je negativen odnos. Čeprav je res, da tako krščanstvo kot islam izpovedujeta slogan »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe,« je to bolj opazno v kršitvi (Raji 2003; Bogoro, 2008). To je slab veter, ki nikomur ne piha v dobro. Skrajni čas je, da verski voditelji oznanjajo pristen evangelij prijateljstva in iskrene ljubezni. To je vozilo, ki bo človeštvo popeljalo v bivališče miru in varnosti. Poleg tega bi morala zvezna vlada Nigerije narediti korak naprej in sprejeti zakonodajo, ki bo kriminalizirala spodbujanje sovraštva s strani verskih organizacij ali posameznikov v državi.
Spodbujanje profesionalnega novinarstva in uravnoteženega poročanja
Skozi leta do danes so nedavne študije pokazale, da je negativno poročanje o konfliktih (Ladan, 2012) in stereotipiziranje določene vere s strani dela medijev v Nigeriji preprosto zato, ker so se nekateri posamezniki neprimerno vedli ali storili obsojanja vredno dejanje, recept za katastrofa in izkrivljanje miroljubnega sožitja v večetnični in pluralistični državi, kot je Nigerija. Zato se morajo medijske organizacije dosledno držati etike profesionalnega novinarstva. Dogodke je treba temeljito raziskati, analizirati in uravnoteženo poročati brez osebnih občutkov in pristranskosti poročevalca ali medijske organizacije. Ko bo to izvedeno, nobena stran razkoraka ne bo čutila, da ni bila obravnavana pravično.
Vloga posvetnih in verskih organizacij
Sekularne nevladne organizacije (NVO) in verske organizacije (FBO) bi morale podvojiti svoja prizadevanja kot pospeševalci dialogov in posredniki v sporih med sprtimi stranmi. Poleg tega bi morali okrepiti svoje zagovorništvo s senzibiliziranjem in ozaveščanjem ljudi o svojih pravicah in pravicah drugih, zlasti glede mirnega sobivanja, državljanskih in verskih pravic med drugim (Enukora, 2005).
Dobro upravljanje in nestrankarsko delovanje vlad na vseh ravneh
Vloga, ki jo ima vlada federacije, ni pomagala situaciji; namesto tega je poglobilo etno-verske konflikte med nigerijskimi ljudmi. Študija na primer kaže, da je bila zvezna vlada odgovorna za razdelitev države po verskih mejah, tako da se meje med muslimani in kristjani pogosto prekrivajo z nekaterimi pomembnimi etničnimi in kulturnimi delitvami (HRW, 2006).
Vlade na vseh ravneh bi se morale dvigniti nad vse, biti nestrankarske pri zagotavljanju dividend dobrega upravljanja in bi morale veljati za pravične v svojem odnosu do ljudi. (Vlade na vseh ravneh) bi se morale izogibati diskriminaciji in marginalizaciji ljudi, ko se ukvarjajo z razvojnimi projekti in verskimi zadevami v državi (Salawu, 2010).
Povzetek in sklep
Prepričan sem, da naše bivanje v tem večetničnem in verskem okolju, imenovanem Nigerija, ni ne napaka ne prekletstvo. Namesto tega jih je božansko oblikoval Vsemogočni Bog, da izkoristijo človeške in materialne vire države v korist človeštva. Zato Kur'an 5:2 in 60:8-9 učita, da morata biti osnova medsebojnega delovanja in odnosa med človeštvom pravičnost in pobožnost, ki ju vodita, da »… drug drugemu pomagamo v pravičnosti in pobožnosti…« (Ali, 2012) kot tudi sočutja in prijaznosti, »Tistim (nemuslimanom), ki se ne borijo proti vam zaradi (vaše) vere in vas niti ne izganjajo iz vaših domovin, vam Bog ne prepoveduje, da jim izkažete prijaznost in obnašajte se do njih popolnoma pravično: kajti Bog resnično ljubi tiste, ki ravnajo pošteno. Bog vam samo prepoveduje, da se obrnete v prijateljstvu proti takim, ki se borijo proti vam zaradi (vaše) vere in vas izženejo iz vaših domovin ali pomagajo (drugim), da vas izženejo: in glede tistih (izmed vas), ki se obrnejo do njih v prijateljstvu, so oni tisti, ki so resnični krivičniki!« (Ali, 2012).
Reference
AGHEMELO, TA & OSUMAH, O. (2009) Nigerijska vlada in politika: Uvodna perspektiva. Benin City: Mara Mon Bros & Ventures Limited.
ALI, AY (2012) Kur'an: vodnik in usmiljenje. (Prevod) Četrta ameriška izdaja, izdajatelj TahrikeTarsile Qur'an, Inc. Elmhurst, New York, ZDA.
NAJBOLJŠI, SG & KEMEDI, DV (2005) Oborožene skupine in spopadi v rekah in planotskih državah, Nigerija. Publikacija Small Arms Survey, Ženeva, Švica, str. 13–45.
BEST, SG (2001) 'Vera in verski konflikti v severni Nigeriji.'Revija za politične vede Univerze Jos, 2(3); str.63-81.
NAJBOLJŠI, SG (2004) Dolgotrajen komunalni konflikt in upravljanje konfliktov: konflikt Bassa-Egbura na območju lokalne uprave Toto, zvezna država Nasarawa, Nigerija. Ibadan: Založba John Archers.
BIBLE STUDY TOOLS (2014) Complete Jewish Bible (CJB) [domača stran Bible Study Tools (BST)]. Dostopno na spletu: http://www.biblestudytools.com/cjb/ Dostopano v četrtek, 31. julija 2014.
BOGORO, SE (2008) Obvladovanje verskih konfliktov s stališča strokovnjaka. Prva letna nacionalna konferenca Društva za mirovne študije in prakso (SPSP), 15.–18. junij, Abuja, Nigerija.
DAILY TRUST (2002) Torek, 20. avgust, str.16.
ENUKORA, LO (2005) Managing Ethno-Religious Violence and Area Differentiation in Kaduna Metropolis, v AM Yakubu et al (ur.) Upravljanje kriz in konfliktov v Nigeriji od leta 1980.vol. 2, str.633. Baraka Press and Publishers Ltd.
Projekt GLOBAL IDP (2004) „Nigerija, vzroki in ozadje: Pregled; Država Plateau, epicenter nemirov.'
GOMOŠ, E. (2011) Preden nas kriza Jos požre vse v Vanguardu, 3rd Februar.
Human Rights Watch [HRW] & Center for Law Enforcement Education [CLEEN], (2002) Fantje Bakassi: Legitimizacija umorov in mučenja. Human Rights Watch 14(5), dostopno 30. julija 2014 http://www.hrw.org/reports/2002/nigeria2/
Human Rights Watch [HRW] (2005) Nasilje v Nigeriji, z nafto bogati državi Rivers leta 2004. Informacijski dokument. New York: HRW. februar.
Human Rights Watch [HRW] (2006) "Niso lastniki tega mesta." Vladna diskriminacija proti "nedomorodcem" v Nigeriji, 18 (3A), str. 1-64.
ISMAIL, S. (2004) Biti musliman: islam, islamizem in politika identitete Vlada in opozicija, 39(4); str.614-631.
KUKAH, MH (1993) Vera, politika in oblast v severni Nigeriji. Ibadan: Spectrum Books.
LADAN, MT (2012) Etno-verske razlike, ponavljajoče se nasilje in izgradnja miru v Nigeriji: poudarek na državah Bauchi, Plateau in Kaduna. Osrednji prispevek, predstavljen na javnem predavanju/raziskovalni predstavitvi in razpravah na temo: Difference, Conflict and Peace Building Through Law v organizaciji Edinburškega centra za ustavno pravo (ECCL), Pravne fakultete Univerze v Edinburghu v sodelovanju s Centrom za prebivalstvo in razvoj , Kaduna, ki je potekalo v Arewa House, Kaduna, četrtek, 22. novembra.
NARODNO OGLEDALO (2014) Sreda, 30. julij, str.43.
ODERE, F. (2014) Boko Haram: Dekodiranje Aleksandra Nekrassova. The Nation, četrtek, 31. julij, str.70.
OSARETIN, I. (2013) Etno-verski konflikt in izgradnja miru v Nigeriji: primer Jos, država Plateau. Akademska revija za interdisciplinarne študije 2 (1), str. 349-358.
OSUMAH, O. & OKOR, P. (2009) Izvajanje razvojnih ciljev tisočletja (MDG) in nacionalna varnost: strateško razmišljanje. Kot predstavitev referata na 2nd Mednarodna konferenca o razvojnih ciljih tisočletja in izzivih v Afriki je potekala na Delta State University v Abraki od 7. do 10. junija.
OTITE, O. & ALBERT, IA, ur. (1999) Konflikti skupnosti v Nigeriji: upravljanje, reševanje in preoblikovanje. Ibadan: Spectrum, Academic Associates Peace Works.
RAJI, BR (2003) Upravljanje etno-religioznih nasilnih konfliktov v Nigeriji: študija primera območij lokalnih oblasti TafawaBalewa in Bogoro v državi Bauchi. Neobjavljena disertacija, predložena Inštitutu za afriške študije Univerze v Ibadanu.
ROBSON, J. (1981) Miškat Al-Masabih. Angleški prevod s pojasnili. Zvezek II, poglavje 13, knjiga 24, str.1022.
SALAWU, B. (2010) Etno-verski konflikti v Nigeriji: vzročna analiza in predlogi za nove strategije upravljanja, European Journal of Social Sciences, 13 (3), str. 345-353.
TAMUNO, TN (1993) Mir in nasilje v Nigeriji: Reševanje konfliktov v družbi in državi. Ibadan: Panel o Nigeriji od osamosvojitvenega projekta.
TIBI, B. (2002) Izziv fundamentalizma: politični islam in novi svetovni nered. University of California Press.
POROČILO DRŽAVNEGA DEPARTMENTA ZDRUŽENIH DRŽAV (2014) "Nigerija: neučinkovita pri zatiranju nasilja." The Nation, četrtek, 31. julij, str. 2-3.
WATT, WM (2013) Islamski fundamentalizem in modernost (RLE Politika islama). Routledge.
Ta članek je bil predstavljen na 1. letni mednarodni konferenci Mednarodnega centra za etno-religiozno mediacijo o reševanju etničnih in verskih konfliktov ter izgradnji miru, ki je potekala v New Yorku, ZDA, 1. oktobra 2014.
Naslov: »Na poti k doseganju etno-verskega miroljubnega sožitja v Nigeriji«
Predstavnik: Imam Abdullahi Shuaib, izvršni direktor/CEO, Zakat in Sadaqat Foundation (ZSF), Lagos, Nigerija.
