Pripovedovanje zgodb kot sredstvo za mirovno vzgojo: medkulturni dialog na južnem Tajskem

Povzetek:

Ta članek se nanaša na mojo terensko raziskavo iz leta 2009, ki se je osredotočala na uporabo pripovedovanja mirovnih zgodb kot medija za transformativno učenje mirovne vzgoje. Raziskava je bila namenjena spodbujanju družbene sprave in medkulturnega dialoga med mladino tajskih budistov in malajskih muslimanov v nenehnem znotrajdržavnem etno-verskem konfliktu na južnem Tajskem. Senehi (2002) trdi, da je pripovedovanje zgodb instrument socializacije in izobraževanja. To velja za ključ do preobrazbe konfliktov in izgradnje miru z motiviranjem ljudi, da se podvržejo samopreobrazbi. Moja študija je temeljila na teoretičnih okvirih mirovne vzgoje in preoblikovanja konfliktov, ki skušajo spodbujati konstruktivno mirovno sodelovanje z nenasilnimi pristopi, ki obravnavajo glavna vprašanja in povečujejo razumevanje, enakost in spoštovanje v odnosih (Lederach, 2003). Skozi intervjuje in srečanja fokusnih skupin ter umetniške delavnice z mladimi sprtih strani študija primera dokazuje, da je mirovno vzgojo s pripovedovanjem zgodb mogoče uporabiti kot orodje narativnega pripovedovanja resnice, ki je namenjeno obnavljanju medosebnih odnosov, zdravljenju travmatičnih izkušnje in spodbujanje družbenega sobivanja. Ta metoda lahko spodbuja medkulturni in medverski dialog. Nadalje lahko prispeva k razvoju kulture miru, v kateri se praksa pripovedovanja o miru s članom iz 'druge' skupine lahko razlaga kot želja po razglasitvi 'neslišanih' glasov in občutkov, ki jih je treba deliti z 'drugimi'. drugo'. Povezuje se s prakso aktivnega poslušanja za premagovanje predsodkov, kar vodi v transformativni učni proces. Z uporabo pripovedovanja zgodb so udeleženci v študiji dobili priložnost, da delijo svoje izkušnje v življenju, se med seboj potrjujejo in ponotranjijo nove možnosti za skupno izražanje in delo skozi tako zavestne kot potlačene misli in občutke. Proces je prispeval k potencialu udeležencev, da kulturo nasilja spremenijo v kulturo miru. Mirovno pripovedovanje lahko torej razumemo kot aparat za preoblikovanje konfliktov in mirovno vzgojo, pa tudi kot umetniško dejanje, ki lahko vodi k nenasilnim družbenim spremembam v družbi, razdeljeni na etno-verske meje.