Religija in konflikti po vsem svetu: ali obstaja rešitev?

Peter Ochs

Religija in konflikti po vsem svetu: ali obstaja rešitev? na radiu ICERM, predvajan v četrtek, 15. septembra 2016 ob 2 po vzhodnem času (New York).

Serija predavanj ICERM

Tema: "Religija in konflikti po vsem svetu: ali obstaja rešitev?"

Peter Ochs

Gostujoči predavatelj: Peter Ochs, Ph.D., Edgar Bronfman, profesor sodobnih judovskih študij na Univerzi v Virginiji; in soustanovitelj (Abrahamic) Society for Scriptural Reasoning in Global Covenant of Religions (nevladna organizacija, namenjena vključevanju vladnih, verskih in civilnodružbenih agencij v celovite pristope k zmanjševanju nasilnih konfliktov, povezanih z vero).

Sinopsis:

Zdi se, da nedavni naslovi novic dajejo sekularistom več poguma, da rečejo: "Rekli smo vam!" Ali je vera res nevarna za človeštvo? Ali pa so zahodni diplomati potrebovali preveč časa, da so spoznali, da verske skupine ne delujejo nujno kot druge družbene skupine: da obstajajo verski viri za mir in konflikte, da je za razumevanje religij potrebno posebno znanje in da nove koalicije vlade in verski voditelji in voditelji civilne družbe so potrebni za vključevanje verskih skupin v času miru in konfliktov. To predavanje predstavlja delo »Global Covenant of Religions, Inc.«, nove nevladne organizacije, ki se posveča črpanju verskih, pa tudi vladnih in civilnodružbenih sredstev za zmanjšanje nasilja, povezanega z vero….

Oris predavanja

Predstavitev: Nedavne študije kažejo, da je vera res pomemben dejavnik v oboroženih spopadih po svetu. Drzno bom govoril s teboj. Postavil bom, kar se zdi, 2 nemogoči vprašanji? Prav tako bom trdil, da jim bom odgovoril: (a) Ali je religija sama res nevarna za človeštvo? Odgovoril bom Da, je. (b) Toda ali obstaja kakšna rešitev za nasilje, povezano z vero? Odgovoril bom Da obstaja. Poleg tega bom imel dovolj drznosti, da bom mislil, da vam lahko povem, kaj je rešitev.

Moje predavanje je organizirano v 6 glavnih trditev.

Zahtevaj #1:  RELIGIJA je bila vedno NEVARNA, ker je vsaka religija tradicionalno hranila sredstvo za zagotavljanje neposrednega dostopa posameznika do najglobljih vrednot določene družbe. Ko to rečem, uporabljam izraz "vrednote" za označevanje sredstev neposrednega dostopa do pravil vedenja in identitete ter odnosov, ki držijo družbo skupaj - in ki zato povezujejo člane družbe drug z drugim.

Zahtevaj #2: Moja druga trditev je, da je RELIGIJA ZDAJ, DANES ŠE BOLJ NEVARNA

Razlogov za to je veliko, a verjamem, da je najmočnejši in najgloblji razlog ta, da se je moderna zahodna civilizacija stoletja na vse pretege trudila izničiti moč religij v naših življenjih.

Toda zakaj bi sodobna prizadevanja za oslabitev vere naredila vero nevarnejšo? Nasprotno bi moralo biti! Tukaj je moj odgovor v 5 korakih:

  • Religija ni izginila.
  • Prišlo je do črpanja možganske moči in kulturne energije od velikih zahodnih religij in zato od skrbnega negovanja globokih virov vrednosti, ki še vedno ležijo tam pogosto neopaženi v temeljih zahodne civilizacije.
  • To odtekanje se ni zgodilo samo na Zahodu, ampak tudi v državah tretjega sveta, ki so jih 300 let kolonizirale zahodne sile.
  • Po 300 letih kolonializma ostaja religija močna v strasti svojih privržencev tako na vzhodu kot na zahodu, vendar tudi religija ostaja premalo razvita skozi stoletja prekinjenega izobraževanja, izpopolnjevanja in skrbi.  
  • Moj sklep je, da če je verska vzgoja in učenje ter poučevanje premalo razvito in neprečiščeno, potem so družbene vrednote, ki jih tradicionalno negujejo religije, premalo razvite in neprečiščene, člani verskih skupin pa se obnašajo slabo, ko se soočajo z novimi izzivi in ​​spremembami.

Zahtevaj #3: Moja tretja trditev se nanaša na to, zakaj velikim svetovnim silam ni uspelo rešiti verskih vojn in nasilnih konfliktov. Tukaj so trije dokazi o tem neuspehu.

  • Zahodna skupnost za zunanje zadeve, vključno z Združenimi narodi, je šele pred kratkim uradno opazila globalno povečanje nasilnih konfliktov, povezanih z vero.
  • Analiza, ki jo je ponudil Jerry White, nekdanji namestnik pomočnika državnega sekretarja, ki je nadziral nov urad State Departmenta, ki se je osredotočal na zmanjševanje konfliktov, zlasti ko so vključevali vere: ... Trdi, da je s sponzoriranjem teh institucij na tisoče agencij zdaj dobro delajo na terenu, skrbijo za žrtve konfliktov, povezanih z vero, in se v nekaterih primerih pogajajo o zmanjšanju stopnje nasilja, povezanega z vero. Dodaja pa, da te institucije niso imele splošnega uspeha pri zaustavitvi nobenega posameznega primera trajajočega konflikta, povezanega z vero.
  • Kljub zmanjšanju državne moči v mnogih delih sveta glavne zahodne vlade še vedno ostajajo edini najmočnejši dejavniki odzivanja na konflikte po vsem svetu. Toda zunanjepolitični voditelji, raziskovalci in agenti ter vse te vlade so podedovali stoletja staro predpostavko, da natančno preučevanje religij in verskih skupnosti ni nujno orodje za zunanjepolitične raziskave, oblikovanje politik ali pogajanja.

Zahtevaj #4: Moja četrta trditev je, da rešitev zahteva nekoliko nov koncept izgradnje miru. Koncept je le »nekoliko nov«, ker je običajen v mnogih ljudskih skupnostih in v številnih drugih verskih skupinah in drugih vrstah tradicionalnih skupin. Kljub temu je »novo«, saj so sodobni misleci to običajno modrost opustili v korist nekaj abstraktnih načel, ki so uporabna, vendar le, če so preoblikovana tako, da ustrezajo vsakemu drugemu kontekstu konkretne izgradnje miru. Po tem novem konceptu:

  • "Religije" ne preučujemo na splošen način kot splošno vrsto človeške izkušnje ... Preučujemo način, kako posamezne skupine, vpletene v konflikt, prakticirajo svojo lastno lokalno različico določene vere. To naredimo tako, da poslušamo člane teh skupin, ki svoje vere opisujejo z lastnimi izrazi.
  • Kar mislimo s študijem religije, ni le študij najglobljih vrednot določene lokalne skupine; je tudi študija o tem, kako te vrednote vključujejo njihovo ekonomsko, politično in družbeno vedenje. To je tisto, kar je doslej manjkalo v političnih analizah konfliktov: pozornost do vrednot, ki usklajujejo vse vidike dejavnosti skupine, in to, kar imenujemo »religija«, se nanaša na jezike in prakse, prek katerih večina lokalnih nezahodnih skupin usklajuje svoje vrednote.

Zahtevaj #5: Moja peta skupna trditev je, da program za novo mednarodno organizacijo, »Globalna zaveza religij«, ponazarja, kako bi lahko graditelji miru uporabili ta novi koncept pri oblikovanju in izvajanju politik in strategij za reševanje konfliktov, povezanih z vero, po vsem svetu. Raziskovalne cilje GCR ponazarjajo prizadevanja nove raziskovalne pobude na Univerzi v Virginiji: Religija, politika in konflikti (RPC). RPC temelji na naslednjih premisah:

  • Primerjalne študije so edino sredstvo za opazovanje vzorcev verskega vedenja. Analize posameznih disciplin, na primer v ekonomiji ali politiki ali celo verskih študijah, ne zaznavajo takšnih vzorcev. Toda odkrili smo, da lahko, če primerjamo rezultate takšnih analiz enega ob drugem, odkrijemo versko specifične pojave, ki se niso pojavili v nobenem posameznem poročilu ali nizu podatkov.
  • Skoraj vse se vrti okoli jezika. Jezik ni samo vir pomenov. Je tudi vir družbenega vedenja ali uspešnosti. Velik del našega dela se osredotoča na jezikovne študije skupin, vpletenih v konflikte, povezane z vero.
  • Avtohtone vere: Najučinkovitejše vire za prepoznavanje in reševanje konflikta, povezanega z vero, je treba črpati iz avtohtonih verskih skupin, ki so udeležene v konfliktu.
  • Religija in podatkovna znanost: Del našega raziskovalnega programa je računalniški. Nekateri strokovnjaki, na primer za gospodarstvo in politiko, uporabljajo računalniška orodja za identifikacijo svojih specifičnih območij informacij. Za gradnjo naših splošnih razlagalnih modelov potrebujemo tudi pomoč podatkovnih znanstvenikov.  
  • Študije vrednot »od ognjišča do ognjišča«.: V nasprotju s predpostavkami razsvetljenstva najmočnejši viri za popravilo medverskega konflikta ne ležijo zunaj, temveč globoko v ustnih in pisnih virih, ki jih spoštuje vsaka verska skupina: to, kar imenujemo »ognjišče«, okoli katerega se zbirajo člani skupine.

Zahtevaj #6: Moja šesta in zadnja trditev je, da imamo na terenu dokaze, da lahko študije vrednot od ognja do ognja resnično delujejo tako, da pritegnejo člane nasprotujočih si skupin v globoko razpravo in pogajanja. Ena ponazoritev se opira na rezultate »svetopisemskega sklepanja«: 25-letnik. prizadevanje, da bi zelo verne muslimane, Jude in kristjane (in v zadnjem času pripadnike azijskih religij) pritegnili k skupnemu preučevanju njihovih zelo različnih svetopisemskih besedil in tradicij.

Dr. Peter Ochs je Edgar Bronfman, profesor sodobnih judovskih študij na Univerzi v Virginiji, kjer vodi tudi podiplomske programe verskih študij na temo »Sveto pismo, razlaga in praksa«, interdisciplinarni pristop k abrahamskim tradicijam. Je soustanovitelj (Abrahamic) Society for Scriptural Reasoning and the Global Covenant of Religions (nevladna organizacija, namenjena vključevanju vladnih, verskih in civilnodružbenih agencij v celovite pristope k zmanjševanju nasilnih konfliktov, povezanih z vero). Vodi raziskovalno pobudo Univerze v Virginiji na področju religije, politike in konfliktov. Med njegovimi publikacijami je 200 esejev in ocen s področij religije in konfliktov, judovske filozofije in teologije, ameriške filozofije in judovsko-krščansko-muslimanskega teološkega dialoga. Njegove številne knjige vključujejo še eno reformacijo: postliberalno krščanstvo in Judje; Peirce, Pragmatizem in logika svetega pisma; Svobodna cerkev in Izraelova zaveza ter urejeni zvezek, Kriza, klic in vodstvo v abrahamskih tradicijah.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)

Povezani članki

Religije v Igbolandu: diverzifikacija, pomembnost in pripadnost

Religija je eden izmed socialno-ekonomskih pojavov z nespornim vplivom na človeštvo kjer koli po svetu. Čeprav se zdi sveto, vera ni pomembna le za razumevanje obstoja katerega koli avtohtonega prebivalstva, ampak ima tudi politični pomen v medetničnem in razvojnem kontekstu. Zgodovinskih in etnografskih dokazov o različnih manifestacijah in nomenklaturah fenomena religije je na pretek. Narod Igbo v južni Nigeriji, na obeh straneh reke Niger, je ena največjih temnopoltih podjetniških kulturnih skupin v Afriki, z nedvomno versko vnemo, ki implicira trajnostni razvoj in medetnične interakcije znotraj tradicionalnih meja. Toda verska pokrajina Igbolanda se nenehno spreminja. Do leta 1840 je bila prevladujoča vera Igbojev avtohtona ali tradicionalna. Manj kot dve desetletji kasneje, ko se je na tem območju začela krščanska misijonarska dejavnost, se je sprostila nova sila, ki je sčasoma preoblikovala avtohtono versko pokrajino tega območja. Krščanstvo je postalo pritlikavo nad prevlado slednjega. Pred stoletnico krščanstva v Igbolandu so se islam in druge manj hegemonistične vere pojavile, da bi tekmovale z avtohtonimi religijami Igbo in krščanstvom. Ta dokument spremlja versko diverzifikacijo in njen funkcionalni pomen za harmoničen razvoj v Igbolandu. Podatke črpa iz objavljenih del, intervjujev in artefaktov. Trdi, da se bo ob pojavu novih religij verska pokrajina Igbojev še naprej diverzificirala in/ali prilagajala, bodisi zaradi vključenosti ali ekskluzivnosti med obstoječimi in nastajajočimi religijami, za preživetje Igbojev.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)