Košarica

Ni izdelkov v košarici.

Košarica

Ni izdelkov v košarici.

Abrahamske vere in univerzalizem: na veri temelječi akterji v zapletenem svetu

Thomas Walsh November 2, 2016

Abrahamske vere

2 videoposnetkov
Govor dr. Thomasa Walsha
Govor dr. Thomasa Walsha

Osrednji govor na letni mednarodni konferenci o reševanju etničnih in verskih konfliktov ter izgradnji miru 2016
Tema: »En Bog v treh verah: raziskovanje skupnih vrednot v abrahamskih verskih tradicijah – judovstvo, krščanstvo in islam« 

Predstavitev

Rad bi se zahvalil ICERM-u in njegovemu predsedniku Basilu Ugorjiju, da sta me povabila na to pomembno konferenco in mi dala priložnost, da povem nekaj besed o tej pomembni temi, »En Bog v treh verah: Raziskovanje skupnih vrednot v abrahamskih verskih tradicijah. ”

Tema moje današnje predstavitve je "Abrahamske vere in univerzalizem: na veri temelječi akterji v zapletenem svetu."

Želim se osredotočiti na tri točke, kolikor mi čas dopušča: prvič, skupno podlago ali univerzalizem in skupne vrednote med tremi tradicijami; drugič, »temna stran« vere in teh treh tradicij; in tretjič, nekaj najboljših praks, ki bi jih bilo treba spodbujati in širiti.

Skupna podlaga: univerzalne vrednote, ki si jih delijo abrahamske verske tradicije

V mnogih pogledih je zgodba o treh tradicijah del ene same pripovedi. Judovstvo, krščanstvo in islam včasih imenujemo »abrahamske« tradicije, ker je njihovo zgodovino mogoče izslediti nazaj do Abrahama, očeta (s Hagar) Izmaela, iz čigar rodbine izhaja Mohamed, in očeta Izaka (s Saro), iz katerega rodbine prek Jakoba , Jezus se pojavi.

Pripoved je v marsičem zgodba o družini in odnosih med člani družine.

Kar zadeva skupne vrednote, vidimo stične točke na področjih teologije ali doktrine, etike, svetih besedil in obrednih praks. Seveda so tudi precejšnje razlike.

Teologija ali doktrina: monoteizem, Bog previdnosti (vključen in aktiven v zgodovini), prerokba, stvarjenje, padec, mesija, soteriologija, vera v življenje po smrti, končna sodba. Seveda se za vsako skupno točko najdejo spori in razlike.

Obstajajo nekatera dvostranska skupna področja, kot je posebno visoko spoštovanje, ki ga tako muslimani kot kristjani gojijo do Jezusa in Marije. Ali močnejši monoteizem, ki je značilen za judovstvo in islam, v nasprotju s krščansko trinitarno teologijo.

etika: Vse tri tradicije so zavezane vrednotam pravičnosti, enakosti, usmiljenja, krepostnega življenja, zakona in družine, skrbi za revne in prikrajšane, služenja drugim, samodiscipline, prispevanja k izgradnji ali dobri družbi, zlatega pravila, skrbništvo nad okoljem.

Priznavanje etičnega skupnega temelja med tremi abrahamskimi tradicijami je povzročilo poziv k oblikovanju »globalne etike«. Hans Kung je bil vodilni zagovornik tega prizadevanja in to je bilo izpostavljeno leta 1993 na Parlamentu svetovnih religij in na drugih prizoriščih.

Sveta besedila: Pripovedi o Adamu, Evi, Kajnu, Abelu, Noetu, Abrahamu, Mojzesu imajo vidno mesto v vseh treh tradicijah. Osnovna besedila vsake tradicije veljajo za sveta in božansko razodeta ali navdihnjena.

Ritual: Judje, kristjani in muslimani zagovarjajo molitev, branje svetega pisma, post, sodelovanje pri obhajanjih svetih dni v koledarju, obrede v zvezi z rojstvom, smrtjo, poroko in polnoletnostjo, določitev določenega dneva za molitev in zborovanje, krajev molitve in bogoslužja (cerkev, sinagoga, mošeja)

Vendar pa skupne vrednote ne povedo celotne zgodbe o teh treh tradicijah, saj dejansko obstajajo ogromne razlike v vseh treh omenjenih kategorijah; teologija, etika, besedila in obred. Med najpomembnejšimi so:

  1. Jezus: tri tradicije se bistveno razlikujejo glede pogleda na pomen, status in naravo Jezusa.
  2. Mohammed: tri tradicije se bistveno razlikujejo glede na pogled na pomen Mohameda.
  3. Sveta besedila: tri tradicije se bistveno razlikujejo glede pogleda na svoja sveta besedila. Pravzaprav je v vsakem od teh svetih besedil najti nekoliko polemične odlomke.
  4. Jeruzalem in »Sveta dežela«: območje Tempeljskega griča ali Zahodnega zidu, mošeje Al Aksa in Kupole na skali, v bližini najsvetejših krajev krščanstva, obstajajo velike razlike.

Poleg teh pomembnih razlik moramo dodati še eno plast kompleksnosti. Kljub protestom, ki trdijo nasprotno, obstajajo globoke notranje delitve in nesoglasja znotraj vsake od teh velikih tradicij. Omenjanje delitev znotraj judovstva (pravoslavno, konservativno, reformno, rekonstrukcijsko), krščanstva (katoliško, pravoslavno, protestantsko) in islama (suniti, šiiti, sufiji) le opraska površino.

Včasih je nekaterim kristjanom lažje najti več skupnega z muslimani kot z drugimi kristjani. Enako lahko rečemo za vsako tradicijo. Nedavno sem prebral (Jerry Brotton, Elizabetanska Anglija in islamski svet), da je v času Elizabete v Angliji (16.th stoletju) so bila prizadevanja za izgradnjo močnih odnosov s Turki, ki so bili odločno bolj zaželeni od gnusnih katoličanov na celini. Zato so v mnogih igrah nastopali »Mavri« iz Severne Afrike, Perzije, Turčije. Sovražnost med katoličani in protestanti je takrat naredila islam dobrodošlega potencialnega zaveznika.

Temna stran religije

Postalo je običajno govoriti o »temni strani« vere. Medtem ko ima po eni strani religija umazane roke, ko gre za številne konflikte, ki jih najdemo po vsem svetu, je nerazumno pripisovati preveč vloge religije.

Konec koncev je po mojem mnenju religija izjemno pozitivna v svojem prispevku k človeškemu in družbenemu razvoju. Tudi ateisti, ki zagovarjajo materialistične teorije o evoluciji človeka, priznavajo pozitivno vlogo religije pri človekovem razvoju, preživetju.

Kljub temu obstajajo patologije, ki so pogosto povezane z religijo, tako kot najdemo patologije, povezane z drugimi sektorji človeške družbe, kot so vlada, podjetja in skoraj vsi sektorji. Patologije po mojem mnenju niso specifične grožnje poklica, ampak univerzalne grožnje.

Tukaj je nekaj najpomembnejših patologij:

  1. Versko okrepljen etnocentrizem.
  2. Verski imperializem ali triumfalizem
  3. Hermenevtična aroganca
  4. Zatiranje »drugega«, »drugega, ki zavrača«.
  5. Nepoznavanje lastne tradicije in tradicije drugih (islamofobija, »Protokoli sionskih starešin« itd.)
  6. “Teleološka suspenzija etičnega”
  7. "Spopad civilizacij" a la Huntington

Kaj je potrebno?

Po svetu se dogaja veliko zelo dobrih dogodkov.

Medversko gibanje je še naprej raslo in cvetelo. Od leta 1893 je medverski dialog v Chicagu vztrajno rasel.

Organizacije, kot so Parlament, Religious for Peace in UPF, pa tudi pobude tako religij kot vlad za podporo medverskim odnosom, na primer KAICIID, Amman Interfaith Message, delo WCC, Vatikanski PCID in na Združeni narodi UNAOC, svetovni teden medverske harmonije in medagencijska delovna skupina za FBO in cilje trajnostnega razvoja; ICRD (Johnston), Cordoba Initiative (Faisal Adbul Rauf), delavnica CFR na temo "Religija in zunanja politika". In seveda ICERM in The InterChurch Group itd.

Rad bi omenil delo Jonathana Haidta in njegovo knjigo »Pravični um«. Haidt opozarja na nekatere temeljne vrednote, ki si jih delijo vsi ljudje:

Škoda/skrb

Pravičnost/vzajemnost

Zvestoba v skupini

Avtoriteta/spoštovanje

Čistost/svetost

Naravnani smo na ustvarjanje plemen kot skupin za sodelovanje. Naravnani smo na združevanje okoli ekip in ločevanje ali delitev od drugih ekip.

Lahko najdemo ravnotežje?

Živimo v času, ko se soočamo z ogromnimi grožnjami od podnebnih sprememb do uničenja električnih omrežij in spodkopavanja finančnih institucij do groženj manijaka z dostopom do kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja.

Na koncu bi rad omenil dve »najboljši praksi«, ki si zaslužita posnemanje: Ammansko medversko sporočilo in Nostra Aetate, ki jo je 28. oktobra 1965 predstavil Pavel VI. »V našem času« kot »izjavo Cerkve v odnos do nekrščanskih religij.«

O odnosih med kristjani in muslimani: »Ker je med kristjani in muslimani v stoletjih prišlo do številnih prepirov in sovražnosti, ta sveti sinod poziva vse, naj pozabijo na preteklost in si iskreno prizadevajo za medsebojno razumevanje in skupno ohranjanje ter spodbujanje v korist vsega človeštva socialna pravičnost in moralna blaginja, pa tudi mir in svoboda ...« »bratski dialog«

"RKC ne zavrača ničesar, kar je resnično in sveto v teh religijah" .... "pogosto odsevajo žarek resnice, ki razsvetli vse ljudi." Tudi PCID in svetovni molitveni dan Assisi 1986.

Rabin David Rosen to imenuje "teološka gostoljubnost", ki lahko spremeni "globoko zastrupljen odnos".

Ammansko medversko sporočilo navaja Sveti Koran 49:13. »Ljudje, ustvarili smo vas vse iz enega samega moškega in ene same ženske in vas naredili v rase in plemena, da bi se spoznali. V Božjih očeh so najbolj čaščeni med vami tisti, ki se ga najbolj zavedajo: Bog vse ve in se vsega zaveda.«

La Convivencia v Španiji in 11th in 12th stoletja "zlata doba" strpnosti v Corodobi, WIHW pri ZN.

Praksa teoloških kreposti: samodisciplina, ponižnost, dobrodelnost, odpuščanje, ljubezen.

Spoštovanje »hibridnih« duhovnosti.

Vključite se v »teologijo religije«, da ustvarite dialog o tem, kako vaša vera gleda na druge vere: njihove trditve o resnici, njihove trditve o odrešitvi itd.

Hermenutična besedila o ponižnosti.

Dodatek

Zgodba o Abrahamovem žrtvovanju svojega sina na gori Moriji (Geneza 22) ima osrednjo vlogo v vsaki od abrahamskih verskih tradicij. To je običajna zgodba, ki pa jo muslimani pripovedujejo drugače kot Judje in kristjani.

Žrtvovanje nedolžnih je zaskrbljujoče. Ali je Bog preizkušal Abrahama? Je bil test dober? Ali je Bog poskušal narediti konec krvnega darovanja? Ali je bila to predhodnica Jezusove smrti na križu ali pa Jezus vendarle ni umrl na križu.

Ali je Bog obudil Izaka od mrtvih, tako kot bi obudil Jezusa?

Je bil Isaac ali Ishmael? (Sura 37)

Kierkegaard je govoril o »teleološki suspenziji etičnega«. Ali je treba upoštevati »božje nasvete«?

Benjamin Nelson je leta 1950 napisal pomembno knjigo z naslovom, Ideja oderuštva: od plemenskega bratstva do univerzalne drugačnosti. Študija obravnava etiko zahtevanja obresti za odplačilo posojil, nekaj, kar je v XNUMX. Mojzesovi knjigi prepovedano med člani plemena, a dovoljeno v odnosih z drugimi, prepoved, ki se je prenašala skozi večji del zgodnje in srednjeveške krščanske zgodovine, vse do reformacije, ko prepoved je bila razveljavljena in se je po Nelsonu umaknila univerzalizmu, pri čemer se sčasoma ljudje med seboj univerzalno nanašajo kot »drugi«.

Karl Polanyi je v Veliki preobrazbi govoril o dramatičnem prehodu iz tradicionalnih družb v družbo, v kateri prevladuje tržno gospodarstvo.

Od nastanka »modernosti« so mnogi sociologi poskušali razumeti premik od tradicionalne k moderni družbi, od tega, kar je Tonnies imenoval premik od skupnost do Gesellschaft (Skupnost in družba), ali Maine, opisan kot družbe s spremembo statusa v pogodbene družbe (Starodavno pravo).

Vsaka abrahamska vera je po svojem izvoru predmoderna. Vsak je moral tako rekoč najti svojo pot v pogajanjih o svojem odnosu do sodobnosti, dobe, za katero so značilni prevlada sistema nacionalne države in tržnega gospodarstva ter do neke mere nadzorovano tržno gospodarstvo in vzpon sekularnih pogledov na svet, ki privatizirajo religija.

Vsak se je moral potruditi, da je uravnotežil ali omejil svoje temnejše energije. Za krščanstvo in islam lahko obstaja težnja po triumfalizmu ali imperializmu na eni strani ali različne oblike fundamentalizma ali ekstremizma na drugi strani.

Medtem ko si vsaka tradicija prizadeva ustvariti kraljestvo solidarnosti in skupnosti med privrženci, lahko ta mandat zlahka zdrsne v ekskluzivizem do tistih, ki niso člani in/ali se ne spreobrnejo ali sprejmejo svetovnega nazora.

KAJ SI DRUŽI TE VERE: SKUPNO

  1. Teizem, pravzaprav monoteizem.
  2. Nauk o padcu in Teodiceja
  3. Teorija odrešitve, pokore
  4. Sveto pismo
  5. Hermenevtika
  6. Skupni zgodovinski koren, Adam in Eva, Kajn Abel, Noe, preroki, Mojzes, Jezus
  7. Bog, ki je vpleten v zgodovino, PREVIDNOST
  8. Geografska bližina izvora
  9. Genealoška povezava: Izak, Izmael in Jezus so potomci Abrahama
  10. etika

PREDNOSTI

  1. Virtue
  2. Zadrževanje in disciplina
  3. Močna družina
  4. Ponižnost
  5. Zlato pravilo
  6. Upravljanje
  7. Univerzalno spoštovanje za vse
  8. Justice
  9. Resnica
  10. ljubezen

TEMNA STRAN

  1. Verske vojne, znotraj in med
  2. Koruptivno upravljanje
  3. Ponosnost
  4. Triumfalizem
  5. Religiozno informirani etnocentrizem
  6. »Sveta vojna« ali križarska vojna ali teologije džihada
  7. Zatiranje »drugega, ki zavrača«
  8. Marginalizacija ali penalizacija manjšine
  9. Nepoznavanje drugega: Sionski starešine, islamofobija itd.
  10. Nasilje
  11. Naraščajoči etno-religiozni-nacionalizem
  12. “Metanaracije”
  13. Nesorazmernost
Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)
Kategorije: Pokritost sestankov
Tags: , , , , , ,
Thomas Walsh

Povezani članki

Igboland

Religije v Igbolandu: diverzifikacija, pomembnost in pripadnost

Religija je eden izmed socialno-ekonomskih pojavov z nespornim vplivom na človeštvo kjer koli po svetu. Čeprav se zdi sveto, vera ni pomembna le za razumevanje obstoja katerega koli avtohtonega prebivalstva, ampak ima tudi politični pomen v medetničnem in razvojnem kontekstu. Zgodovinskih in etnografskih dokazov o različnih manifestacijah in nomenklaturah fenomena religije je na pretek. Narod Igbo v južni Nigeriji, na obeh straneh reke Niger, je ena največjih temnopoltih podjetniških kulturnih skupin v Afriki, z nedvomno versko vnemo, ki implicira trajnostni razvoj in medetnične interakcije znotraj tradicionalnih meja. Toda verska pokrajina Igbolanda se nenehno spreminja. Do leta 1840 je bila prevladujoča vera Igbojev avtohtona ali tradicionalna. Manj kot dve desetletji kasneje, ko se je na tem območju začela krščanska misijonarska dejavnost, se je sprostila nova sila, ki je sčasoma preoblikovala avtohtono versko pokrajino tega območja. Krščanstvo je postalo pritlikavo nad prevlado slednjega. Pred stoletnico krščanstva v Igbolandu so se islam in druge manj hegemonistične vere pojavile, da bi tekmovale z avtohtonimi religijami Igbo in krščanstvom. Ta dokument spremlja versko diverzifikacijo in njen funkcionalni pomen za harmoničen razvoj v Igbolandu. Podatke črpa iz objavljenih del, intervjujev in artefaktov. Trdi, da se bo ob pojavu novih religij verska pokrajina Igbojev še naprej diverzificirala in/ali prilagajala, bodisi zaradi vključenosti ali ekskluzivnosti med obstoječimi in nastajajočimi religijami, za preživetje Igbojev.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)
Egodi Uchendu November 17, 2023
Pretvorba

Spreobrnitev v islam in etnični nacionalizem v Maleziji

Ta članek je del večjega raziskovalnega projekta, ki se osredotoča na vzpon etničnega malajskega nacionalizma in nadvlade v Maleziji. Medtem ko je porast etničnega malajskega nacionalizma mogoče pripisati različnim dejavnikom, se ta članek posebej osredotoča na zakon o spreobrnjenju v islam v Maleziji in na to, ali je okrepil občutek etnične malajske nadvlade ali ne. Malezija je večetnična in večverska država, ki se je leta 1957 osamosvojila od Britancev. Malajci, ki so največja etnična skupina, so vero islam vedno obravnavali kot del svoje identitete, kar jih ločuje od drugih etničnih skupin, ki so bile pripeljane v državo med britansko kolonialno vladavino. Medtem ko je islam uradna vera, ustava dovoljuje, da druge vere mirno izvajajo Malezijci, ki niso Malajci, in sicer etnični Kitajci in Indijci. Vendar pa islamski zakon, ki ureja muslimanske poroke v Maleziji, določa, da se morajo nemuslimani spreobrniti v islam, če se želijo poročiti z muslimani. V tem prispevku trdim, da je bil zakon o spreobrnitvi v islam uporabljen kot orodje za krepitev čustev etničnega malajskega nacionalizma v Maleziji. Preliminarni podatki so bili zbrani na podlagi intervjujev z malajskimi muslimani, ki so poročeni z Nemalejkami. Rezultati so pokazali, da večina malajskih intervjuvancev meni, da je spreobrnitev v islam nujna, kot to zahtevata islamska vera in državni zakon. Poleg tega tudi ne vidijo razloga, zakaj bi Ne-Malajci nasprotovali spreobrnitvi v islam, saj bodo otroci po poroki samodejno obravnavani kot Malajci v skladu z ustavo, ki prav tako vključuje status in privilegije. Stališča Nemalajcev, ki so se spreobrnili v islam, so temeljila na sekundarnih intervjujih, ki so jih opravili drugi učenjaki. Ker je biti musliman povezan s tem, da ste Malajci, se mnogi Ne-Malajci, ki so se spreobrnili, počutijo oropane občutka verske in etnične identitete ter čutijo pritisk, da sprejmejo etnično malajsko kulturo. Medtem ko je sprememba zakona o spreobrnjenju lahko težavna, bi lahko bil odprt medverski dialog v šolah in javnih sektorjih prvi korak za reševanje tega problema.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)
Nur Daut November 18, 2023

poročilo

Nadlegovanje ali ustrahovanje
Vsebuje zrelo ali občutljivo vsebino
Vsebuje zavajajoče ali lažne podatke
Vsebuje žaljivo ali žaljivo vsebino
Vsebuje neželeno, ponarejeno vsebino ali potencialno zlonamerno programsko opremo

Blokirati člana?

Potrdite, da želite blokirati tega člana.

Ne boste mogli več:

  • Oglejte si objave blokiranih članov
  • Omenite tega člana v objavah
  • Povabite tega člana v skupine
  • Pošlji tega člana
  • Dodajte tega člana kot povezavo

Prosimo, upoštevajte: S tem dejanjem boste tudi odstranili tega člana iz svojih povezav in poslali poročilo skrbniku spletnega mesta. Počakajte nekaj minut, da se ta postopek zaključi.

poročilo

To ste že poročali .