Grožnje svetovnemu miru in varnosti

Logotip radia ICERM 1

Grožnje globalnemu miru in varnosti na radiu ICERM so bile predvajane v soboto, 28. maja 2016 ob 2. uri po vzhodnem času (New York).

Logotip radia ICERM 1

Poslušajte pogovorno oddajo radia ICERM, "Lets Talk About It," za razsvetljujoč strokovni intervju in razpravo o "Grožnjah svetovnemu miru in varnosti".

V tem intervjuju so naši strokovnjaki delili svoje znanje o trenutnih grožnjah svetovnemu miru in varnosti, obstoječih mehanizmih, vzpostavljenih na mednarodni in nacionalni ravni za boj proti tem grožnjam, ter možnih načinih za obvladovanje konfliktov in preprečevanje nadaljnjega stopnjevanja v prihodnosti.

Razprave v tem strokovnem intervjuju vključujejo, vendar niso omejene na:

  • Državljanske vojne.
  • Terorizem.
  • Jedrsko in biološko orožje.
  • Transnacionalni organizirani kriminal.
  • Osebno in lahko orožje.
  • Biološke grožnje.
  • Kibernetski napadi.
  • Sprememba podnebja.
Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)

Povezani članki

Religije v Igbolandu: diverzifikacija, pomembnost in pripadnost

Religija je eden izmed socialno-ekonomskih pojavov z nespornim vplivom na človeštvo kjer koli po svetu. Čeprav se zdi sveto, vera ni pomembna le za razumevanje obstoja katerega koli avtohtonega prebivalstva, ampak ima tudi politični pomen v medetničnem in razvojnem kontekstu. Zgodovinskih in etnografskih dokazov o različnih manifestacijah in nomenklaturah fenomena religije je na pretek. Narod Igbo v južni Nigeriji, na obeh straneh reke Niger, je ena največjih temnopoltih podjetniških kulturnih skupin v Afriki, z nedvomno versko vnemo, ki implicira trajnostni razvoj in medetnične interakcije znotraj tradicionalnih meja. Toda verska pokrajina Igbolanda se nenehno spreminja. Do leta 1840 je bila prevladujoča vera Igbojev avtohtona ali tradicionalna. Manj kot dve desetletji kasneje, ko se je na tem območju začela krščanska misijonarska dejavnost, se je sprostila nova sila, ki je sčasoma preoblikovala avtohtono versko pokrajino tega območja. Krščanstvo je postalo pritlikavo nad prevlado slednjega. Pred stoletnico krščanstva v Igbolandu so se islam in druge manj hegemonistične vere pojavile, da bi tekmovale z avtohtonimi religijami Igbo in krščanstvom. Ta dokument spremlja versko diverzifikacijo in njen funkcionalni pomen za harmoničen razvoj v Igbolandu. Podatke črpa iz objavljenih del, intervjujev in artefaktov. Trdi, da se bo ob pojavu novih religij verska pokrajina Igbojev še naprej diverzificirala in/ali prilagajala, bodisi zaradi vključenosti ali ekskluzivnosti med obstoječimi in nastajajočimi religijami, za preživetje Igbojev.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)

Podnebne spremembe, okoljska pravičnost in etnične razlike v ZDA: vloga mediatorjev

Podnebne spremembe pritiskajo na skupnosti, da ponovno razmislijo o zasnovi in ​​delovanju, zlasti v zvezi z okoljskimi katastrofami. Negativen vpliv podnebne krize na barvne skupnosti poudarja potrebo po podnebni pravičnosti, da se zmanjša uničujoč vpliv na te skupnosti. Dva izraza se pogosto uporabljata v povezavi z nesorazmernim vplivom na okolje: okoljski rasizem in okoljska pravičnost. Okoljski rasizem je nesorazmeren vpliv podnebnih sprememb na obarvane ljudi in tiste, ki živijo v revščini. Okoljska pravičnost je odgovor na obravnavanje teh razlik. Ta dokument se bo osredotočil na vpliv podnebnih sprememb na etnično prebivalstvo, razpravljal o trenutnih trendih v politiki okoljske pravičnosti Združenih držav in razpravljal o vlogi posrednika, ki pomaga premostiti vrzel v konfliktih, ki izhajajo iz procesa. Navsezadnje bodo podnebne spremembe vplivale na vse. Vendar je njegov začetni učinek nesorazmerno usmerjen v afroameriške, latinoameriške in revne skupnosti. Ta nesorazmeren vpliv je posledica zgodovinskih institucionaliziranih praks, kot so redline in druge prakse, ki so manjšinam onemogočile dostop do virov. To je tudi zmanjšalo odpornost teh skupnosti za soočanje s posledicami okoljskih katastrof. Orkan Katrina, na primer, in njegov vpliv na skupnosti na jugu je primer nesorazmernih učinkov podnebnih nesreč na obarvane skupnosti. Poleg tega dokazi kažejo, da se krhkost v ZDA povečuje z naraščanjem okoljskih nesreč, zlasti v ekonomsko manj zdravih državah. Vse večja je tudi zaskrbljenost, da lahko ta krhkost poveča možnost za nastanek nasilnih konfliktov. Novejše posledice COVID19, njegov negativni vpliv na barvne skupnosti in porast nasilnih incidentov, celo usmerjenih proti verskim institucijam, lahko kažejo, da so lahko naraščajoče napetosti posredna posledica podnebne krize. Kakšna bo potem vloga mediatorja in kako lahko mediator prispeva k zagotavljanju večje odpornosti v okviru okoljske pravičnosti? Namen tega prispevka je obravnavati to vprašanje in bo vključeval razpravo o morebitnih korakih, ki jih lahko sprejmejo mediatorji, da bi povečali odpornost skupnosti, pa tudi o nekaterih procesih, ki lahko pomagajo zmanjšati etnične napetosti, ki so posredna posledica podnebnih sprememb.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)