Tradicionalni sistemi in prakse reševanja konfliktov

Naslovnica Traditional Dispute Resolution Journal of Living Together je pomanjšana

Povzetek:

Journal of Living Together Mednarodnega centra za etno-religiozno mediacijo z veseljem objavlja to zbirko recenziranih člankov o tradicionalnih sistemih in praksah reševanja konfliktov. Upamo, da bodo ti članki, ki so jih napisali znanstveniki z multidisciplinarnih študijskih področij, pomagali izboljšati naše razumevanje glavnih vprašanj, teorij, metod in praks reševanja konfliktov. Glavne raziskave in študije o reševanju konfliktov so se do zdaj v veliki meri zanašale na teorije, načela, modele, metode, procese, primere, prakse in literaturo, razvito v zahodnih kulturah in institucijah. Sistemom in procesom reševanja konfliktov, ki so jih v preteklosti uporabljali starodavne družbe ali jih trenutno izvajajo tradicionalni vladarji in drugi domorodni voditelji (tj. kralji, kraljice, poglavarji, vaški glavarji, duhovniki) v različnih državah, je bilo posvečeno malo ali nič pozornosti. delih sveta in na lokalni ravni. ¬-Ti avtohtoni voditelji delajo za posredovanje in reševanje sporov, obnavljajo pravičnost in harmonijo ter spodbujajo mirno sožitje v svojih različnih volilnih enotah, skupnostih, regijah in državah. Poleg tega temeljita preiskava učnih načrtov in portfeljev predmetov na področju analize in reševanja konfliktov, študij miru in konfliktov, alternativnega reševanja sporov, študij upravljanja konfliktov in sorodnih področij študija potrjuje splošno razširjeno, a napačno domnevo, da je reševanje konfliktov zahodna stvaritev. Čeprav so tradicionalni sistemi in procesi reševanja konfliktov starejši od sodobnih teorij in praks reševanja konfliktov, so skoraj, če ne povsem, nedostopni v naših učbenikih za reševanje konfliktov, učnih načrtih tečajev in diskurzu o javni politiki. Celo z ustanovitvijo Stalnega foruma Združenih narodov za domorodna vprašanja leta 2000 – mednarodnega organa, ki so ga Združeni narodi pooblastili za ozaveščanje in razpravo o domorodnih vprašanjih – in Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, ki so jo sprejeli Združeni narodi Generalne skupščine narodov leta 2007 in ratificirane s strani držav članic, na mednarodni ravni ni bilo pomembne razprave o tradicionalnih sistemih in postopkih reševanja konfliktov ter različnih vlogah tradicionalnih vladarjev in domorodnih voditeljev pri preprečevanju, upravljanju, blaženju, posredovanju oz. reševanje konfliktov in spodbujanje kulture miru tako na osnovni kot na nacionalni ravni. Mednarodni center za etno-religiozno mediacijo meni, da sta raziskava in mednarodna razprava o tradicionalnih sistemih in procesih reševanja konfliktov v tem ključnem času svetovne zgodovine zelo potrebni. Tradicionalni vladarji in domorodni voditelji so varuhi miru na osnovni ravni, mednarodna skupnost pa je dolgo časa ignorirala njih ter njihovo bogato znanje in modrost na področjih reševanja konfliktov in izgradnje miru. Skrajni čas je, da tradicionalne vladarje in domorodne voditelje vključimo v razpravo o mednarodnem miru in varnosti. Skupaj si prizadevamo povečati splošno znanje naših družb o reševanju konfliktov, vzpostavljanju in izgradnji miru.

Preberite ali prenesite celoten članek:

Ugorji, Basil (ur.) (2019). Tradicionalni sistemi in prakse reševanja konfliktov

Journal of Living Together , 6 (1), 2019, ISSN: 2373-6615 (Tisk); 2373-6631 (na spletu).

@Članek{Ugorji2019
Title = {Tradicionalni sistemi in prakse reševanja konfliktov}
Urednik = {Basil Ugorji}
Url = {https://icermediation.org/traditional-systems-and-practices-of-conflict-resolution/}
ISSN = {2373-6615 (Tisk); 2373-6631 (na spletu)}
Leto = {2019}
Datum = {2019-12-18}
Naslov težave = {Tradicionalni sistemi in prakse reševanja konfliktov}
Dnevnik = {Journal of Living Together }
Glasnost = {6}
Število = {1}
Založnik = {Mednarodni center za etno-versko posredovanje}
Naslov = {Mount Vernon, New York}
Izdaja = {2019}.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)

Povezani članki

Religije v Igbolandu: diverzifikacija, pomembnost in pripadnost

Religija je eden izmed socialno-ekonomskih pojavov z nespornim vplivom na človeštvo kjer koli po svetu. Čeprav se zdi sveto, vera ni pomembna le za razumevanje obstoja katerega koli avtohtonega prebivalstva, ampak ima tudi politični pomen v medetničnem in razvojnem kontekstu. Zgodovinskih in etnografskih dokazov o različnih manifestacijah in nomenklaturah fenomena religije je na pretek. Narod Igbo v južni Nigeriji, na obeh straneh reke Niger, je ena največjih temnopoltih podjetniških kulturnih skupin v Afriki, z nedvomno versko vnemo, ki implicira trajnostni razvoj in medetnične interakcije znotraj tradicionalnih meja. Toda verska pokrajina Igbolanda se nenehno spreminja. Do leta 1840 je bila prevladujoča vera Igbojev avtohtona ali tradicionalna. Manj kot dve desetletji kasneje, ko se je na tem območju začela krščanska misijonarska dejavnost, se je sprostila nova sila, ki je sčasoma preoblikovala avtohtono versko pokrajino tega območja. Krščanstvo je postalo pritlikavo nad prevlado slednjega. Pred stoletnico krščanstva v Igbolandu so se islam in druge manj hegemonistične vere pojavile, da bi tekmovale z avtohtonimi religijami Igbo in krščanstvom. Ta dokument spremlja versko diverzifikacijo in njen funkcionalni pomen za harmoničen razvoj v Igbolandu. Podatke črpa iz objavljenih del, intervjujev in artefaktov. Trdi, da se bo ob pojavu novih religij verska pokrajina Igbojev še naprej diverzificirala in/ali prilagajala, bodisi zaradi vključenosti ali ekskluzivnosti med obstoječimi in nastajajočimi religijami, za preživetje Igbojev.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)

Spreobrnitev v islam in etnični nacionalizem v Maleziji

Ta članek je del večjega raziskovalnega projekta, ki se osredotoča na vzpon etničnega malajskega nacionalizma in nadvlade v Maleziji. Medtem ko je porast etničnega malajskega nacionalizma mogoče pripisati različnim dejavnikom, se ta članek posebej osredotoča na zakon o spreobrnjenju v islam v Maleziji in na to, ali je okrepil občutek etnične malajske nadvlade ali ne. Malezija je večetnična in večverska država, ki se je leta 1957 osamosvojila od Britancev. Malajci, ki so največja etnična skupina, so vero islam vedno obravnavali kot del svoje identitete, kar jih ločuje od drugih etničnih skupin, ki so bile pripeljane v državo med britansko kolonialno vladavino. Medtem ko je islam uradna vera, ustava dovoljuje, da druge vere mirno izvajajo Malezijci, ki niso Malajci, in sicer etnični Kitajci in Indijci. Vendar pa islamski zakon, ki ureja muslimanske poroke v Maleziji, določa, da se morajo nemuslimani spreobrniti v islam, če se želijo poročiti z muslimani. V tem prispevku trdim, da je bil zakon o spreobrnitvi v islam uporabljen kot orodje za krepitev čustev etničnega malajskega nacionalizma v Maleziji. Preliminarni podatki so bili zbrani na podlagi intervjujev z malajskimi muslimani, ki so poročeni z Nemalejkami. Rezultati so pokazali, da večina malajskih intervjuvancev meni, da je spreobrnitev v islam nujna, kot to zahtevata islamska vera in državni zakon. Poleg tega tudi ne vidijo razloga, zakaj bi Ne-Malajci nasprotovali spreobrnitvi v islam, saj bodo otroci po poroki samodejno obravnavani kot Malajci v skladu z ustavo, ki prav tako vključuje status in privilegije. Stališča Nemalajcev, ki so se spreobrnili v islam, so temeljila na sekundarnih intervjujih, ki so jih opravili drugi učenjaki. Ker je biti musliman povezan s tem, da ste Malajci, se mnogi Ne-Malajci, ki so se spreobrnili, počutijo oropane občutka verske in etnične identitete ter čutijo pritisk, da sprejmejo etnično malajsko kulturo. Medtem ko je sprememba zakona o spreobrnjenju lahko težavna, bi lahko bil odprt medverski dialog v šolah in javnih sektorjih prvi korak za reševanje tega problema.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)