Nasilni ekstremizem: kako, zakaj, kdaj in kje se ljudje radikalizirajo?

Manal Taha

Nasilni ekstremizem: kako, zakaj, kdaj in kje se ljudje radikalizirajo? na radiu ICERM v soboto, 9. julija 2016 ob 2 po vzhodnem času (New York).

Poslušajte pogovorno oddajo radia ICERM, »Lets Talk About It«, za zanimivo panelno razpravo o »Nasilnem ekstremizmu: kako, zakaj, kdaj in kje se ljudje radikalizirajo?" s tremi uglednimi panelisti s strokovnim znanjem o boju proti nasilnemu ekstremizmu (CVE) in boju proti terorizmu (CT).

Ugledni panelisti:

Maryhope Schwoebel Mary Hope Schwoebel, doktorica znanosti, docentka, Oddelek za študije reševanja konfliktov, Univerza Nova Southeastern, Florida 

Maryhope Schwoebel ima doktorat znanosti. iz šole za analizo in reševanje konfliktov na Univerzi Georgea Masona in magistrski študij na Univerzi v Kaliforniji iz izobraževanja odraslih in neformalnega izobraževanja s specializacijo iz mednarodnega razvoja. Njena disertacija je bila naslovljena »Izgradnja države v deželah Somalijcev«.

Dr. Schwoebel ima 30 let izkušenj na področju izgradnje miru, upravljanja, humanitarne pomoči in razvoja ter je delal za agencije ZN, bilateralne in multilateralne ter nevladne organizacije.

Delala je kot prostovoljka Peace Corps v Paragvaju, kjer je preživela pet let. Nato je šest let preživela na Afriškem rogu, kjer je vodila programe za UNICEF in nevladne organizacije v Somaliji in Keniji.

Med ustvarjanjem družine in doktoratom je 15 let svetovala za USAID in njegove partnerje ter druge bilateralne, multilateralne in nevladne organizacije.

Nazadnje je pet let preživela na Akademiji za obvladovanje mednarodnih konfliktov in izgradnjo miru na Inštitutu za mir ZDA, kjer je razvila in vodila tečaje usposabljanja v več kot ducatih čezmorskih državah in v Washingtonu DC. Pisala je uspešne predloge za nepovratna sredstva za, oblikovala, nadzirala , in olajšal pobude za dialog v državah, ki jih je razdejala vojna, vključno z Afganistanom, Pakistanom, Jemnom, Nigerijo in Kolumbijo. Prav tako je raziskovala in pisala politično usmerjene publikacije o različnih temah, povezanih z mednarodno gradnjo miru.

Dr. Schwoebel je poučeval kot dodatni profesor na Univerzi Georgetown, Ameriški univerzi, Univerzi Georgea Masona in Univerzi za mir v Kostariki. Je avtorica širokega nabora publikacij o mednarodnih zadevah, nazadnje dveh poglavij v knjigi – »The Intersection of Public and Private Spheres for Pashtun Women in Politics« v Gender, Political Struggles and Gender Equality in South Asia in »The Evolution somalske ženske mode med spreminjajočimi se varnostnimi konteksti« v Mednarodni politiki mode: Biti čudovit v nevarnem svetu.

Njena področja zanimanja vključujejo izgradnjo miru in izgradnjo države, izgradnjo miru in razvoj, spol in konflikte, kulturo in konflikte ter interakcije med avtohtonimi sistemi upravljanja in reševanjem konfliktov ter mednarodnimi posegi.

Manal Taha

Manal Taha, Jennings Randolph Senior Fellow za Severno Afriko, Ameriški inštitut za mir (USIP), Washington, DC

Manal Taha je višja sodelavka Jennings Randolph za severno Afriko. Manal bo izvajal raziskavo, da bi raziskal lokalne dejavnike, ki omogočajo ali kako drugače omejujejo novačenje ali radikalizacijo mladih v nasilna ekstremistična združenja v Libiji.

Manal je antropologinja in strokovnjakinja za analizo konfliktov s številnimi raziskovalnimi in terenskimi izkušnjami na področjih povojne sprave in reševanja konfliktov v Libiji, Južnem Sudanu in Sudanu.

Ima izkušnje z delom za Office of Transition Initiative OTI/USAID v Libiji. Delala je za Chemonics kot regionalni vodja programa (RPM) za vzhodno Libijo na programu OTI/USAID, ki se osredotoča na razvoj programa, izvajanje in razvoj programskih strategij.

Manal je izvedla več raziskovalnih projektov, povezanih z vzroki konfliktov v Sudanu, vključno s: kvalitativno raziskavo sistemov posesti zemlje in pravic do vode v Nubskih gorah v Sudanu za Univerzo Martina Luthra v Nemčiji.

Poleg raziskovalnih projektov je Manal deloval kot vodilni raziskovalec Nacionalnega centra za raziskave v Kartumu v Sudanu, kjer je delal na različnih programih kulturne antropologije.

Magistrirala je iz antropologije na Univerzi v Kartumu in magistrirala iz preoblikovanja konfliktov na Šoli za mednarodno usposabljanje v Vermontu.

Manal tekoče govori arabsko in angleško.

Peter Bauman Peter Bauman, ustanovitelj in izvršni direktor podjetja Bauman Global LLC.

Peter Bauman je dinamičen strokovnjak z več kot 15-letnimi izkušnjami z načrtovanjem, upravljanjem in ocenjevanjem reševanja konfliktov, upravljanja, upravljanja zemljišč in naravnih virov, ohranjanja okolja, stabilizacije, boja proti ekstremizmu, pomoči in obnove ter izkustvenih izobraževalnih programov, osredotočenih na mlade; olajšanje medosebnih in medskupinskih procesov; izvajanje terenskih raziskav; in svetovanje javnim in zasebnim institucijam po vsem svetu.

Njegove izkušnje z državami vključujejo Somalijo, Jemen, Kenijo, Etiopijo, Sudan, Južni Sudan, Burkina Faso, Nigerijo, Niger, Mali, Kamerun, Čad, Liberijo, Belize, Haiti, Indonezijo, Liberijo, Marshallove otoke, Mikronezijo, Nepal, Pakistan, Palestino /Izrael, Papua Nova Gvineja (Bougainville), Sejšeli, Šrilanka in Tajvan.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)

Povezani članki

Religije v Igbolandu: diverzifikacija, pomembnost in pripadnost

Religija je eden izmed socialno-ekonomskih pojavov z nespornim vplivom na človeštvo kjer koli po svetu. Čeprav se zdi sveto, vera ni pomembna le za razumevanje obstoja katerega koli avtohtonega prebivalstva, ampak ima tudi politični pomen v medetničnem in razvojnem kontekstu. Zgodovinskih in etnografskih dokazov o različnih manifestacijah in nomenklaturah fenomena religije je na pretek. Narod Igbo v južni Nigeriji, na obeh straneh reke Niger, je ena največjih temnopoltih podjetniških kulturnih skupin v Afriki, z nedvomno versko vnemo, ki implicira trajnostni razvoj in medetnične interakcije znotraj tradicionalnih meja. Toda verska pokrajina Igbolanda se nenehno spreminja. Do leta 1840 je bila prevladujoča vera Igbojev avtohtona ali tradicionalna. Manj kot dve desetletji kasneje, ko se je na tem območju začela krščanska misijonarska dejavnost, se je sprostila nova sila, ki je sčasoma preoblikovala avtohtono versko pokrajino tega območja. Krščanstvo je postalo pritlikavo nad prevlado slednjega. Pred stoletnico krščanstva v Igbolandu so se islam in druge manj hegemonistične vere pojavile, da bi tekmovale z avtohtonimi religijami Igbo in krščanstvom. Ta dokument spremlja versko diverzifikacijo in njen funkcionalni pomen za harmoničen razvoj v Igbolandu. Podatke črpa iz objavljenih del, intervjujev in artefaktov. Trdi, da se bo ob pojavu novih religij verska pokrajina Igbojev še naprej diverzificirala in/ali prilagajala, bodisi zaradi vključenosti ali ekskluzivnosti med obstoječimi in nastajajočimi religijami, za preživetje Igbojev.

Delite s prijatelji, znanci, družino in partnerji :-)