Lotu ma Fete'ena'iga i le Lalolagi Aoao: E i ai se Fofo?

Peter Ochs

Lotu ma Fete'ena'iga i le Lalolagi Aoao: E i ai se Fofo? i luga ole Leitio ole ICERM na fa'asalalau ile Aso Tofi, Setema 15, 2016 @ 2 PM Eastern Time (New York).

Fa'asologa o Aoaoga a le ICERM

Matua: "Lotu ma Fete'ena'iga i le Lalolagi Aoao: E i ai se Fofo?"

Peter Ochs

Faiaoga Malolo: Peter Ochs, Ph.D., Edgar Bronfman Polofesa o le Modern Judaic Studies i le Iunivesite o Virginia; ma Cofounder of the (Aperahama) Society for Scriptural Reasoning and the Global Covenant of Religions (o se NGO e tuuto atu i le faʻaaogaina o faʻalapotopotoga faʻale-malo, lotu, ma sosaiete lautele i auala lautele e faʻaitiitia ai feteʻenaʻiga sauā e fesoʻotaʻi ma lotu).

Aotelega:

O ulutala o tala fou e foliga mai e maua ai e tagata faalelalolagi le tele o le lototele e fai atu ai "Na matou fai atu ia te oe!" Pe e mataʻutia moni ea lotu i tagata? Pe ua umi se taimi na iloa ai e le au failotu i sisifo e le faapea o loo galulue faatasi vaega faalelotu e pei o isi vaega lautele: o loo i ai punaoa faalelotu mo le filemu faapea foi ma feteenaiga, e manaomia ai le poto faapitoa e malamalama ai i lotu, ma o le tuufaatasiga fou o le malo ma e manaʻomia taʻitaʻi lotu ma sosaiete lautele e auai i vaega faʻalelotu i taimi o le filemu faʻapea foʻi ma feeseeseaiga. O lenei Lecture o loʻo faʻalauiloaina ai le galuega a le "Global Covenant of Religions, Inc.," o se NGO fou e tuʻufaʻatasia i le faʻaaogaina o punaoa faʻalelotu faʻapea foʻi ma malo ma sosaiete lautele e faʻaitiitia ai sauaga e fesoʻotaʻi ma lotu....

Otootoga o Aoaoga

faʻatomuaga: O suʻesuʻega talu ai nei o loʻo fautua mai ai o lotu o se mea taua tele i taua faʻaauupegaina i le lalolagi atoa. O le a ou talanoa atu ia te oe ma le lototele. O le a ou fesili pe foliga mai e 2 fesili e le mafai? Ma o le a ou faapea atu foʻi e tali atu iā i latou: (a) Pe e mataʻutia moni ea le tapuaʻiga i tagata? O LE A ou tali atu ioe o le. (e) Ae pe e iai se vaifofō i faiga sauā e fesootaʻi atu i lotu? O LE A ou tali atu ioe e iai. E le gata i lea, o le a lava laʻu chutzpah e mafaufau ai e mafai ona ou taʻu atu ia te oe le fofo.

O la'u lauga ua fa'atulagaina i ni tagi tetele se 6.

Fesili #1:  O TAPUA'IGA E MATA'IA i taimi uma ona o lotu ta'itasi e masani ona fa'anofo ai se auala e tu'u sa'o atu ai tagata ta'ito'atasi i mea silisili ona loloto o se sosaiete. Pe a ou fai atu lenei mea, ou te faaaogaina le faaupuga "taua" e faasino i auala o le sao saʻo i tulafono o le amio ma le faasinomaga ma le sootaga e fusia faatasi ai se sosaiete - ma o lea e fusia ai tagata o le sosaiete i le tasi ma le isi.

Fesili #2: O la'u tala lona lua e sili atu le mata'utia o LE TA'IGA NEI, I LE ASO

E tele mafuaaga Aisea, ae ou te talitonu o le mafuaaga sili ona malosi ma loloto ona o le tele o seneturi na taumafai malosi ai tagata papalagi faaonaponei e aveese le malosi o lotu i o tatou olaga.

Ae aiseā ua atili ai ona mataʻutia lotu ona o taumafaiga faaonapōnei e faavaivaia lotu? O le faafeagai e tatau ona iai! O la'u tali 5-laasaga lea:

  • E leʻi alu ese lotu.
  • O lo'o i ai le fa'amama'i o le fai'ai ma le malosi fa'ale-aganu'u mai lotu tetele a Sisifo, ma o lea ua alu ese ai mai le tausiga ma le toto'a o puna'oa loloto o le tau o lo'o taoto pea iina e masani ona le auai i fa'avae o tagata i Sisifo.
  • O lena tafega na tupu e le gata i Sisifo ae faapea foi i atunuu o le Lalolagi Lona Tolu na nofoia mo le 300 tausaga e malo i Sisifo.
  • I le mavae ai o le 300 tausaga o pulega faakolone, e tumau pea le malosi o lotu i le naunau o ona soo i Sasaʻe ma Sisifo, ae o loʻo tumau pea le atinaʻeina o lotu i seneturi o aʻoaʻoga faʻalavelave, faʻaleleia, ma le tausiga.  
  • O la’u faaiuga e faapea, a oo ina le atiina ae a’oa’oga ma a’oa’oga ma a’oa’oga fa’alelotu ma lē fa’amamafaina, o lona uiga o aga fa’ale-agafesootai e masani ona fa’afaileleina e lotu ua le toe fa’aleleia ma le fa’amamafaina ma amio leaga tagata o vaega fa’alelotu pe a feagai ma ni lu’itau fou ma suiga.

Fesili #3: O laʻu faamatalaga lona tolu e popole ai pe aisea ua lē taulau ai malo tetele o le lalolagi e foʻia taua e fesootaʻi atu i lotu ma feteenaʻiga sauā. O vaega nei e tolu o faʻamaoniga e uiga i lenei toilalo.

  • O le sosaiete o mataupu tau i fafo i Sisifo, e aofia ai ma Malo Aufaatasi, faatoa matauina talu ai nei le faateleina o le lalolagi i feteenaiga sauā e faatatau i lotu.
  • O se au'ili'iliga na ofoina mai e Jerry White, sa avea muamua ma Sui Failautusi Lagolago o le Setete lea na vaaia le Ofisa fou o le Matagaluega a le Setete na taula'i i le faaitiitia o feteenaiga, aemaise lava pe a aafia ai lotu:… Na ia finau mai, e ala i le lagolagoina o nei faalapotopotoga, e faitau afe ofisa. faia nei galuega lelei i totonu o le fanua, tausia o tagata afaina i feeseeseaiga tau lotu ma, i nisi tulaga, feutagai ma le faaitiitia o tikeri o sauaga e faatatau i lotu. Na ia faaopoopo mai, e ui i lea, o nei faʻalapotopotoga e leʻi manuia atoatoa i le taofia o soʻo se mataupu e tasi o feteʻenaʻiga faʻalelotu faifaipea.
  • E ui lava i le faʻaitiitia o le malosi o le setete i le tele o vaega o le lalolagi, o malo tetele i Sisifo o loʻo tumau pea ona avea ma sui sili ona malosi e tali atu ai i feeseeseaiga i le lalolagi atoa. Ae o taʻitaʻi o faiga faʻavae mai fafo, tagata suʻesuʻe ma sui sooupu ma nei malo uma ua tuufaasolo mai i seneturi ua leva o le suʻesuʻeina ma le totoa o lotu ma faʻalapotopotoga faʻalelotu e le o se meafaigaluega talafeagai mo suʻesuʻega faʻavae mai fafo, faiga faʻavae, poʻo feutagaiga.

Fesili #4: O la'u tagi lona fa o le Fofo e mana'omia ai se manatu fou o le fausiaina o le filemu. O le manatu e na'o le "mea fou," aua e masani lava i totonu o le tele o nuʻu, ma totonu o le tele o isi faʻalapotopotoga faʻalelotu ma isi ituaiga o faʻalapotopotoga masani. E ui lava ina "fou," aua o tagata mafaufau faʻaonaponei ua taumafai e aveese lenei poto masani ae fiafia i nai mataupu faʻapitoa e aoga, ae naʻo le toe faʻaleleia e fetaui ma tulaga eseese taʻitasi o le fausiaina o le filemu. E tusa ai ma lenei manatu fou:

  • Matou te le suʻesuʻeina le "lotu" i se auala lautele e pei o se ituaiga lautele o le poto masani a le tagata....Matou te suʻesuʻeina le auala e faʻatino ai e vaega taʻitasi o loʻo aʻafia i se feeseeseaiga a latou lava ituaiga o lotu eseese. Matou te faia lenei mea e ala i le faʻalogologo i sui o nei vaega o faʻamatalaina a latou lotu i a latou lava faaupuga.
  • O le uiga o le su'esu'ega o mea tau lotu e le na'o se su'esu'ega o tu'uga loloto a se vaega fa'apitonu'u; o se su'esu'ega fo'i i le auala e fa'apipi'i ai e na tulaga fa'atauaina a latou amio fa'aletamaoaiga, fa'apolokiki, ma fa'alapotopotoga. O le mea lena na misi i iloiloga fa'apolokiki o fete'ena'iga e o'o mai i le taimi nei: ua'i atu i tulaga taua e faamaopoopoina vaega uma o galuega a se vaega, ma o le mea tatou te ta'ua o le "tapuaiga" e faasino i gagana ma faiga e faamaopoopoina ai e le tele o vaega e le o Sisifo. tulaga faatauaina.

Fesili #5: O la'u faamatalaga atoa lona lima e faapea o le polokalame mo se faalapotopotoga faavaomalo fou, “The Global Covenant of Religions,” o loo faaalia ai le auala e mafai ai e le au faatupu filemu ona faaaoga lenei manatu fou i le mamanuina ma le faatinoina o faiga faavae ma fuafuaga mo le foiaina o feteenaiga tau lotu i le lalolagi atoa. O sini suʻesuʻe a le GCR o loʻo faʻaalia i taumafaiga a se suʻesuʻega fou i le Iunivesite o Virginia: Lotu, Upufai, ma Fete'ena'iga (RPC). O le RPC e fa'atatau i nofoaga nei:

  • O su'esu'ega fa'atusatusa e na'o le pau lea o le auala e mata'ituina ai fa'asologa o amioga fa'alelotu. O suʻesuʻega faʻapitoa faʻapitoa, mo se faʻataʻitaʻiga i mea tau tamaoaiga poʻo faiga faʻapolokiki poʻo suʻesuʻega faʻalelotu, e le iloa ai ia mamanu. Ae, ua matou iloa, pe a matou faʻatusatusa iʻuga o ia suʻesuʻega i autafa, e mafai ona matou iloa mea faʻapitoa faʻalelotu e leʻi faʻaalia i soʻo se lipoti taʻitasi poʻo faʻamaumauga.
  • E toetoe lava o mea uma e uiga i le gagana. O le gagana e le na o se puna o uiga. O se puna foi o amioga faʻaagafesootai poʻo le faʻatinoga. O le tele o la tatou galuega e taulaʻi i suʻesuʻega gagana a vaega o loʻo aʻafia i feteenaiga faʻalelotu.
  • Atunuu Lotu: O punaoa aupito sili ona aoga mo le faailoaina ma le toe faaleleia o feteenaiga e faatatau i tapuaiga e tatau ona aumai mai i fafo atu o faalapotopotoga faalelotu o loo auai i le feteenaiga.
  • Tapuaiga ma Fa'asaienisi Fa'amatalaga: O se vaega o la matou polokalame su'esu'e o le fa'akomepiuta. O nisi o tagata tomai faapitoa, mo se faʻataʻitaʻiga, i mea tau tamaoaiga ma faiga faʻapolokiki, faʻaaogaina meafaigaluega faʻapitoa e iloa ai a latou vaega patino o faʻamatalaga. Matou te manaʻomia foʻi le fesoasoani a saienitisi faʻamaumauga mo le fausiaina o a matou faʻataʻitaʻiga faʻamalamalamaga lautele.  
  • Su'esu'ega Fa'atauaina o le “Hearth-to-Hearth”.: E tetee atu i manatu o le Enlightenment, o punaoa sili ona malosi mo le toe faaleleia o feeseeseaiga i totonu o lotu e le o i fafo, ae i totonu o punaoa tuugutu ma tusitusi e faʻaaloalogia e vaega faʻalelotu taʻitasi: o mea tatou te faʻaigoaina o le "fale" lea e faʻapotopoto ai tagata o le vaega.

Fesili #6: O la'u tagi lona ono ma le faai'u o lo'o i ai a matou fa'amaoniga i luga o le eleele e mafai e su'esu'ega taua o Hearth-to-Hearth ona galue moni e toso mai sui o vaega fa'afeagai i talanoaga loloto ma feutagaiga. E tasi te tala fakatusa e fakasino atu ki ikuga o te “Tusi Tapu”: se 25 tausaga. taumafaiga e faatosina mai tagata lotu Musalimi, Iutaia, ma Kerisiano (ma tagata talu ai nei o lotu Asia), i le suʻesuʻeina fefaʻasoaaʻi o a latou tusitusiga paia ma tu masani.

O Dr. Peter Ochs o Edgar Bronfman Polofesa o Modern Judaic Studies i le Iunivesite o Virginia, lea na te taitaia ai foi polokalame faauuga o mataupu faalelotu i le "Scripture, Interpretation, and Practice," o se faiga interdisciplinary i tu ma aga faa-Aperaamo. O ia o le faʻavaeina o le (Aperahama) Society for Scriptural Reasoning and the Global Covenant of Religions (o se NGO e tuuto atu i le faʻaaogaina o ofisa faʻalemalo, lotu, ma sosaiete lautele i auala lautele e faʻaitiitia ai feteʻenaʻiga sauā e fesoʻotaʻi ma lotu). Na te taitaia le Iunivesite o Virginia Research Initiative i Religion, Politics, and Conflict. Faatasi ai ma ana lomiga e 200 tala ma iloiloga, i vaega o Tapuaiga ma Feteʻenaʻiga, filosofia ma talitonuga a Iutaia, filosofia Amerika, ma talanoaga faʻalelotu Iutaia-Kerisiano-Muslimi. O ana tusi e tele e aofia ai le Another Reformation: Postliberal Christianity and the Jews; Peirce, Pragmatism ma le Logic of Scripture; The Free Church and Israel's Covenant and the edited volume, Crisis, Call and Leadership in the Abrahamic Traditions.

Faasoa atu

Faatatau Mataupu Faavae o

Religion in Igboland: Diversification, Relevance and Belonging

O lotu o se tasi o tulaga faʻale-aganuʻu faʻapitoa e le mafai ona faʻafitia aʻafiaga i tagata soifua i soʻo se mea i le lalolagi. E pei ona foliga mai e paia, e le gata ina taua le tapuaiga i le malamalama i le i ai o soo se tagatanuu moni ae e iai foi faiga faavae talafeagai i le va o tagata ma tulaga tau atinae. O fa'amatalaga fa'asolopito ma fa'ale-aganu'u i fa'aaliga eseese ma fa'aigoa o le fa'alavelave fa'alelotu e tele. O le atunuu Igbo i Nigeria i Saute, i itu uma e lua o le Vaitafe o Niger, o se tasi o vaega sili ona tele o pisinisi fai pisinisi i Aferika, faatasi ai ma le le mafaaseseina o tapuaiga e aʻafia ai le atinaʻe gafataulimaina ma fegalegaleaiga faʻalapotopotoga i totonu o ona tuaoi masani. Ae o le laufanua faʻalelotu o Igboland o loʻo suia pea. Seʻia oʻo i le 1840, o le lotu sili (s) a le Igbo o le nuʻu poʻo le aganuu. I lalo ifo o le luasefulu tausaga mulimuli ane, ina ua amata le galuega faafaifeautalai Kerisiano i le eria, na tatalaina ai se malosiaga fou lea o le a iu ai ina toe fetuutuunai le laufanua faalelotu o le atunuu o le eria. Na tupu a'e le faa-Kerisiano e faaitiitia ai le pule a le lotu mulimuli. Aʻo leʻi oʻo i le selau tausaga o le faʻaKerisiano i Igboland, na tulaʻi mai Isalama ma isi faʻatuatuaga faʻaletonu e tauva i lotu Igbo ma le faʻaKerisiano. O lenei pepa o loʻo faʻataʻitaʻia ai le faʻavasegaina o lotu ma lona faʻaogaina o galuega i le atinaʻe sologa lelei i Igboland. E maua mai ana fa'amaumauga mai galuega fa'asalalau, fa'atalanoaga, ma mea taulima. O lo'o finau mai a'o tula'i mai ni lotu fou, o le a fa'aauau pea ona fa'a'ese'ese ma/pe fetuutuuna'i le laufanua fa'alelotu a Igbo, pe mo le fa'atasi po'o le fa'apitoa i totonu o lotu o lo'o iai ma fa'atupula'ia, mo le ola o le Igbo.

Faasoa atu